Knjigo bi! (tu Bo piše več ne)

... moj poslednji zapis tu

2006-09-22T13:18:00.000+02:00

To pa zato, ker sem prišel v drugačno počutje-stanje in pisanje tu ni vrednota.

Zapisi. Najboljši - za lastne pojme - so mi uspeli, ko sem jih najprej načrtal in spisal v zveščič. Na roke. Prikimam naši veliki besedni ustvarjalki Rapi Šuklje (Knjige izbiraš sam, na ljudi naletiš v Sobotni prilogi 22.7.2006).

"Še vedno delam vse na roko. Nobene stvari ne morem ustvarjalno narediti drugače kot s svojo roko. Pri meni možgani delujejo skozi roke. Pretipkujejo drugi."

S pisanjem o knjigah bom kajpak nadaljeval - prepričan sem, da tako od knjige odnesem bistveno več, kot da jo prebrano zgolj vračam kotu ali knjižnici -, a na drugačen način, gotovo vsaj z zapisovanjem v zveščič. To se mi ne zdi izguba časa, ker je ta čas kvaliteten, prijeten. Ko je moški spolno vzburjen, mu paše, da ga punca v intimi boža po udu. Prav podobno - kaj gre za enako tkivo? - je z možgani; aktivni, lepo jih je kravžljati v spokoju polnoči.

Pa jutri? Bo bolj svetlo kot danes. Kakopak. Človeka močneje privlačita red in disciplina od zmede. Človek zida kozmos, ne kaosa. Če ne bi verjel v to, bi se verjetno že ubil. (Ja, poznam zakon o entropiji in pravim, da je v bistvu pozitiven.) Ugotavljam, da je misel na samomor pogosta med ljudmi, domala vsak je že premišljeval o njem. Vsak. Gre za človekovo bistveno vprašanje. A vprašajmo se potemtakem, zakaj se ne samomorimo mnogo bolj pogosto? Gotovo zato, ker smo se prej navadili živeti kot misliti. Pa nas je življenje s tem zajebalo? Ne, zakaj, živeti je navsezadnje lepo, edino smiselno. Jutri grem lahko spet v gore ... Blogal bom še. V meni se je v zadnjem letu nabrala zanimiva vsebina. Ima vrednost. Odprl bom nov, drugačen blog. Kot bom še naprej spremljal vaše. Pa veliko uspeha.

-Bo

Ernest Hemingway: Starec in morje

2006-09-21T01:01:00.000+02:00

Ernest Hemingway je v svojih zadnjih letih več pisal, kot pa objavljal. Kar zanj ni bilo dobro napisano, ni objavil, temveč zaprl v predal. Po njegovi smrti je njegova zadnja žena odprla predal in obelodanila veliko napisanega. Dejanje proti pisateljevi volji je sprožilo mešane odzive. Sam sem proti. Res pa sicer ne bi nikoli spoznali tako mitičnega Hemingwaya kot v romanu Otočje v Zalivskem toku (Islands in the Stream, 1970), ki se konča z romantičnim lovom na nemške podmornice. Hemingway je med 2. svetovno vojno dejansko prepričal ameriško vlado: da so opremili njegovo ribiško ladjo s proti-podmorniškim orožjem - težkimi mitraljezi, eksplozivi in bazuko -, in da je "patruljiral" po Karibskem morju. (Na koncu je s kolegi večinoma ribaril in popival.)

Podobno avtor razširi okvir novele Starec in morje (The Old Man and the Sea, 1952), kjer mejo boja človeka proti naravi potisne proti vesolju. Spopad med človekom in naravo v mnogih njegovih delih edini zagotavlja človeku največjo srečo. V razne love ga je kot otroka uvedel oče, kot odrasel (na slikah levo) pa je lovil še več.

Starca in morje je izdal, ko mu je bilo 52 let, zgledal jih je 15 več. Težko pijančevanje ga je docela razkrojilo, a očitno ne v nulo, saj se je na sila negativne kritike zadnje knjige Čez reko in med drevje (Across the River and Into the Trees, 1950) in na dobrih deset let od zadnje uspešne objavljene besede odzval tako, da je občutka propadanja in ranjljivosti usmeril v nastanek tega dela. Izšel je v posebni izdaji revije Life, v enem tednu so prodali prek pet miljonov izvodov.

Za kaj točno gre v tej knjigi, ni tako preprosto odgovoriti. Bolj enostavno je povedati, kako je knjiga napisana in kaj se v njej zgodi. Napisana je lepo, zgodba pa gre nekako tako.

Ostareli ribič nima sreče, že slabe tri mesce ne ujame ribe. Ne brez upanja odrine potem neko jutro (na noč) daleč v zalivski tok in potopi vabo globoko v temo. Nanjo se ujame ogromna riba, ki kar noče iz svojega sveta. "Poldan je bil, ko sem jo nasadil na trnek. Pa je sploh še nisem videl." Dolgo se bije z njo, noč in dan.

"Ubijaš me, riba. Ampak pravico imaš do tega. Nikoli nisem videl reči, ki bi bila mogočnejša, ali lepša, ali mirnejša in plemenitejša od tebe, sestra. Kar pridi in me ubij. Vseeno mi je, kateri ubije katerega."

Naposled se riba dvigne iz globine, približa čolnu in starec jo zakolje. Priveže jo k čolnu, riba je daljša od čolna. Starec je zadovoljen in v mislih že doma v občudovanju in pri počitku. Vendar na trak krvi, ki jo riba pušča za sabo, pride velik morski volk mako. Starec ga pokonča z dobro merjeno ostjo. Potem prideta dva morska psa; njiju ubije z veslom, na katerega poveže nož. Pride še en; ubije tudi njega, a obenem odlomi nož. Zdaj prideta še dva; tolče ju s kijem ... Vsakemu mora pustiti, da priplava dovolj blizu in zasadi svoje zobe v ribo ter odtrga kos. Ponoči jih pride nič koliko ...

Drugače lepa je stranska zgodba, razmerje med starcem in dečkom. Deček ga ima rad, prinaša mu živež, rad bi bil v njegovem čolnu in se učil ribolava prav od njega, pa mu starši ne pustijo, češ da je starca zapustila vsa sreča sveta. Vendarle deček na koncu - ko se starec vrne v pristanišče živ in z okostjem trofeje - sklene po svoje. Nadaljeval bo šolanje pri starcu.

Zadnjo priliko ljudje razumejo na več načinov. Po moje se je Hemingway v zaključku priklonil nam bralcem. Deliti hoče z nami. To je zelo lepo od njega, moramo pa sprejeti vloge: Hemingway modri starec, mi ponižni otroci.

... Meryl Streep (II)

2006-09-20T16:35:00.000+02:00

Nedavno so se v naši blogosferi nabrali strastni zapisi o Harryju Potterju. Predvsem med blogerji nežnejšega spola - na primer Nadezhdo, Lillit in Belgothiel -, kar je celo zasenčilo prav tako strastno razpravljanje o različnih interpretacijah Prevzetnosti in Pristranosti, ki jo Wonder Woman veselo pelje dalje ...

Tako sem prišel na misel, da bi izdal zanimiv delček novega filma Hudičevka v Pradi (2006), ki bo vsak čas v našem kinu. V njem se dajeta zahtevna šefinja (Meryl Streep) in nadobudna asistentka (Anne Hathaway). Hathawayeve se spomnimo ali - bolj verjetno - ne spomnimo iz Princeskinega dnevnika in njenega nadaljevanja. Ta film bi bil prav gotovo nekakšno tretje nadaljevanje Princeskinega dnevnika, ako ne bi k njemu priključili Meryl Streep. Super je. V enem prizoru zdrdra navodila nakar zahteva "novega Harryja Potterja" v "treh urah". Pa ne nove knjige iz knjigarne, marveč rokopis naslednjega dela. Njena otroka bi ga rada brala. Zato dve kopiji. Asistentka rokopis celo dobavi. Saj, film je prismuknjen ... To je prismuknjeno ...

... vendarle Meryl Streep v filmu briljira in opozori na lastnost velike umetnice: da lahko iz dreka naredi zlato.

Portret. Navdušuje nas, da pred igranje postavlja svojo družino, dolgoletnega moža in štiri otroke. Te ji polnijo srce, ki nam ga razdaja na platnu. Sicer, pravi, ne ve, kaj bi lahko dala. Prej se za vlogo perfektno pripravi. Za mnoge je najbolj cenjena in nadarjena igralka, prva dama modernega filma. To se pozna tudi pri nagradah. Drži rekord 13 nominacij za oskarje. Dobila je dva, za igri v Kramerju proti Kramerju (1979) in Sofijini odločitvi (1982). Uspeh žanje povsod: v gledališču, filmu in na televiziji. Prav dobro se znajde v komedijah, ki jim doda fino ozračje. Spomnimo se filma Smrt ji lepo pristoji (1992) pa nedavne Snahe, da te kap (2005). Naslednje leto bo v neki komediji ameriška predsednica, katere mož in poslovni mogul (Robert De Niro) postavi kariero nastran, da bi stal ob strani njene predsedniške kampanije.

... Drago Jančar

2006-09-18T18:32:00.000+02:00

Na visokih ameriških šolah - kakršnihsibodi - lahko študentje izbirajo še med družboslovnimi predmeti. Vsaj nekaj naj bo družboslovnega, nekaj naj bo osnovnega znanja, za to ni nikoli, nikoli prepozno, pravijo.

V tem duhu pozdravljam Draga Jančarja in njegove besede iz zadnje Sobotne priloge.

"Nagibam se k misli, da bi bilo zaradi stvari, ki se nam dogajajo zadnje čase, treba v visokih, zlasti ekonomskih šolah predpisati zelo zahtevne izpite iz literature, filozofije in evropske zgodovine."

S tem torej totalno soglašam. Pa ne zato, ker lahko kritiziram kakšno ekonomijo. Ne morem je, o njej vem malo. Soglašam zato, ker se mi zdi ideja vredu, jaz bi se rad učil teh stvari. Na Fiziki sem v tretjem letniku izbral Filozofijo znanosti prof. Uleta in bilo je kul, totalno kul. Te mesce spoznavam bližje klasično literaturo in pri srcu mi je zopet lepo, prav lepo toplo.

Ernest Hemingway: Komu zvoni

2006-09-17T20:17:00.000+02:00

Pojasnilo: Tokrat sledim "Navodilom za pisanje obnov in utrinkov o prebranem leposlovju" Janeza Ruglja (Pot samouresničevanja, str. 717).

Tu in tam se obregnem ob kaj iz življenja Ernesta Hemingwaya, kar ni v skladu z idejo - da naj bodo pisatelji brani, nikakor ne videni ne slišani -, ki se zdi pametna. A Hemingway seveda ni navaden avtor. Je eden tistih - sam poznam še Henryja Millerja in našega Hemingwaya Vitomila Zupana -, ki niso pisali literature, temveč življenje. Svoje kajpak in imeli so kaj za povedati.

Kratka vsebina knjige. Robert Jordan doma v Ameriki poučuje španščino. Rad ima Španijo in njegovo srce bije z zatiranimi, tako se kot partizan vključi v špansko državljansko vojno. Izobražen in spreten z orožjem deluje kot dinamiter. Njegova nova naloga - delček v mozaiku velike republikanske ofenzive - je razstreliti most fašistom. Navkljub micenim možnostim za uspeh je optimističen. Poišče pomoč gverilcev v hribih, ki jih vodi zapiti Pablo. Tu se zgodba zaplete in z njo Robert: spozna Mario, trk je usoden za oba, prvič se zares zaljubita. Ko se ljubita, se jima odmakneta zemlja in nebo, kar se človeku po ciganskih vižah lahko zgodi le trikrat v življenju; večini sicer nikoli. Robert se zaplete tudi s samo skupino, ki jo razbija alkoholizirani Pablo. Rešuje njihove probleme, ko se želi osredotočiti na svojo nalogo. Vendar je poiskal njihovo pomoč, samemu mu mosta ne bi uspelo uničiti. Ofenziva se prične in Robert s skupino uspešno razstreli most. Medtem ko na konjih bežijo čez odprto gozdno strmino, tankovska granata poči blizu Roberta, da pade s konja in konj nanj. To mu grdo zlomi nogo pri vrhu stegnenice. Njegova pot se konča. Mario prepriča, da mora iti naprej - "Ti si zdaj jaz. Ti si vse, kar bo ostalo od mene" -, in da ga pustijo tam. Do konca se ne vda in verjame v dobro svojega dela. Sovražne skavte pričaka s strojnico v rokah, počasi krvavi, izgublja zavest in se spaja z gozdnimi tlemi.

Okvir zgodbe je državljanska vojna v Španiji, ki je izbruhnila leta 1936, ko je fašist Franco poskušal na silo vreči svobodno izvoljeno vlado. Hemingway gre hitro tod; uradno kot fotograf in poročevalec - gradivo je pozneje osnova pomembnemu dokumentarcu The Spanish Earth (1937) Jorisa Ivensa -, neuradno pa naveže stik z gverilo, sodeluje z njimi in jih uri v rokovanju z orožjem. Franco čez nekaj let potepta republiko, nakar v Evropi izbruhne 2. svetovna vojna. Hemingway se vrne v Ameriko, kjer zagret predava proti tej vojni: "Fašizem je laž bikselnov. Ljudje se morajo upreti, morajo se fajtati, ker so nekatere stvari še slabše od vojne." Potem gre domov na Kubo, kjer izlije vse, vse kar ve o: Španiji, vojni, življenju in smrti, pogumu in strahopetnosti, v ta roman - njegovo največje delo. V šestih mescih pokupijo pol miljona izvodov. Hemingwaya čez čas zaskrbi, da takšnega uspeha ne bo nikdar presegel. To se res zgodi. (Starec in morje je presežek drugačne sorte; pa tudi osnovan je bil že prej leta 1936 v članku za časopis.) Morda prva začuti to Martha Gellar, ki gre z njim v Španijo v času vojne. Hemingway ji kot sposobni in neodvisni ženski ter veliki ljubezni posveti roman. A potem kmalu popusti, ko je ne more človeško prerasti. Tako je Martha Gellar tista, ki zapusti Hemingwaya. Zapusti ga zato, ker jo razočara. Hemingway-človek se razlikuje od Hemingwaya-pisatelja.

"Ljubila sem ga, dokler ga nisem več spoštovala - kot človeka - ne kot pisatelja -, to sem mu povedala, se umaknila in to je to."

Katera oseba mi je najbolj všeč in zakaj? Gotovo Robert Jordan, saj je čustveno zrel: profesionalen, spozna se na svoje delo in ga dobro opravlja, obenem je družaben, ljudje ga imajo radi, radi se menijo z njim in mu zaupajo. Je tipičen Hemingwayev "junak-vzornik": lastna projekcija in kot stoik milostljiv pod stresom, angl. showing grace under pressure.

Ali mi Robert Jordan v čem vendarle ne ugaja? Ni mi všeč, da rad posega po vinu in viskiju. Res pa pijačo dobro nese, saj se nikoli ne opije, pred pijačo nikoli ne kloni, le dobro in veliko je nese. Sprva me je zmotila tudi njegova pretirana (in patetična) sentimentalnost v razmerju z Mario. Totalno se raznežita.

"In zdaj sem srečna, da nisem umrla. Tako sem srečna, da nisem umrla. In ti me moreš ljubiti?"
- "Da. Ljubim te."
"In sem lahko tvoja žena?"
- "Ob tem, kar delam, ne morem imeti žene. Ampak zdaj si moja žena."
"Če sem zdaj, bom tudi ostala. Ali sem zdaj tvoja žena?"
- "Da, Maria. Da, zajček moj."

Vendar postojmo pa pomislimo. To je zgled iskrenosti in samozavesti. Tako se menijo in uživajo ljudje, ki so odrasli, obenem pa so ohranili v sebi otroka, da se v transcendentnih doživetjih, kot je dober seks, znajo raznežiti.

Katera oseba mi ne ugaja pa zakaj ne? Vsekakor mi niso povšeči fašisti, vendar v knjigi neposredno ne nastopajo dosti. Med glavnimi osebami mi je najbolj zoprn Pablo, zapiti kvazi-vodja gverile, ki jo zares vodi Pilar, sicer nepozaben ženski lik. Pablo je odvisen od pijače. Ves čas pogleduje s svojimi rdečimi prašičjimi očmi za polnim mehom in ogroža uspeh in preživetje skupine. Domalo pogubi jih.

Pa mi je pri Pablu vendarle kaj všeč? Vsemu alkoholu navkljub ima trenutke bistroumnosti. Pred ofenzivo ga premaga slabost, da uniči nekaj opreme Robera Jordana in skoraj onemogoči nalogo. Pobegne. "A začuti takšno osamljenost, da je ne more prenašati." Premaga slabost, vrne se, pripelje okrepitev petih mož, da uspešno napadejo.

Za navdih za lik alkoholiziranega Pabla Hemingwayu ni bilo treba iskati daleč. Sam je bil strasten pijanec od svojega 20. leta naprej. Ogromno je pil in veliko nesel, vseeno se je redno opijal. In vseeno je zjutraj redno vstajal in pisal. Ta komplementarnost njegovih strasti - tretja so bile ženske - je izredna. Pijača ponavadi razkroji človeka. Pogubi ga, da ne more opravljati drugega kot pijuckati. No, Hemingway vendarle ni umrl naravne smrti. Do okrog 55. leta je uspeval. Škoda. Takšni vitalni duhovi gredo radi prek 90 let. Hemingway je bil, to moramo povedati, vitalen duh tudi brez pijančevanja in preganjanja kikel. To se je pokazalo v srednji šoli, kjer se je odlikoval tako umsko kot telesno.

Razmišljanja in doživljanja ob branju. Vojna je sranje. Vseeno:
- Je dobro ponoviti misel Hemingwaya, "da so nekatere stvari še slabše od nje." Fašizem je ena takšnih stvari. Proti njemu se je treba upreti. Treba se je fajtati, treba je vzeti puško v roke in se braniti, treba se je boriti, če je ogroženo samo življenje, treba je pobiti na tla tiste, ki imajo dosti, ki imajo več kot dovolj pa hočejo na silo imeti še več, takšne ljudi je treba pobiti na tla, obrniti puško in jim z ročajem zbiti zobe, treba jim je razbiti lobanje, jih pokončati, sicer te hitro pokončajo sami.
- Poleg tega pomislimo na zanimivo dilemo, kje se lahko moški izoblikuje, če ne v vojni? Tako postaja zahodni svet vse bolj mehak in metroseksualen, kjer ženske zlahka rastejo nad moškimi. - Sicer pa, zakaj ne? Saj so lepši in v bistvu boljši spol.

Lepo je doživeti Hemingwayev slog upovedovanja. Začel ga je osvajati v svoji prvi službi pri časopisu, kjer ga je vodilo: "Delaj kratke stvake, delaj kratke uvodne odstavke. Rabi živ jezik v trdilni, ne nikalni obliki." - Vir: Spominske anekdote časopisa Kansas City Star.

Tudi za ta enostaven slog je Hemingway leta 1954 prejel Nobelovo nagrado za literaturo za "svoje veliko mojstrstvo v pripovedni umetnosti, ki se je potem pokazala v Starcu in morju, in za svoj vplivi na sodobni slog." Podelitve se ni udeležil, je pa nobelovi ustanovi poslal pismo, v katerem je na kratko in ponižno opravil z igro: pisateljevanja, samotnega življenja in javne osebnosti. - Vir: Enrnest Hemingway - Banquet Speech.

Sem s to knjigo kaj pridobil? Ja, deloma sem že povedal. Kot Robert Jordan obvlada svoj poklic dinamiterja in pri tem doživlja čustvene izlive odličnosti, se je dobro res dobro priučiti nekega poklica in ob njem žeti široke vrhove sladostrastja. Življenja si ne kaže preveč zapletati. Človek je stvarem hitro suženj, bremenijo ga in mu krajšajo življenje. Ponavadi ima trenutek vse, kar rabi. Kar je več, je rado preveč. Takšno življenje se sme - tu ne gre za nestrpnost - po vesoljnem redu braniti, pograbiti orožje in pobiti tiste, ki ti ga hočejo na silo in kdo-bi-vedel-zakaj vzeti.

Sliki zgoraj sta iz hollywoodskega filma iz leta 1943. Na levi pri dnu vidimo Mario (Ingrid Bergman) in Roberta Jordana (Gary Cooper), nad njima Pilar in partizane.

Douglas Adams: Štoparski vodnik po Galaksiji (IV)

2006-09-16T12:01:00.000+02:00

V prejšnem zapisu smo se razpisali o Alojzu Kodretu, prevajalcu tega knjižnega fenomena. Bralci njegov prevod radi pohvalijo. Važni poznavalci, kot je Samo Rugelj, radi pridajo, da gre za eruditski prevod. Vsekakor nas je vreden. Jezik se zdi sprva malo nenavaden - kot da bi bila pa knjiga nekaj navadnega -, a kirurško natančen, obenem ohrani besedne igre - če odmislimo grešno prevedeno pesmco o teleportiranju - in duhovitosti, da ga bralec hitro vzljubi. Ta knjiga ga dejansko sladostrastno zadovolji.

Nazadnje smo nerodno pozabili na mini intervju s Kodretom v Vikend Magazinu 24. junija 2005. Popravimo napako. Gre namreč za izčrpno in živahno čtivo.

Poglavjem A., B. in C. prejšnega zapisa pripnimo dodatek.

Dodatek: Mojster za mafijo, uradno

- Zapis v zborniku Kdo je kdo za Slovence (uredil Ivan Kreft, 1993) je sila skop:
KODRE, Alojz (Beljak, 22.2.1944); fizik, univ. prof., FNT Lj.; atomska fizika.

- Slovenski kdo je kdo Drago Bajta (Nova Revija, 1999) je bolj radodaren:
Kodre, Alojz, 22.2.1944 v Beljaku / Villachu (Avs.), fizik, prevajalec. Dr. znan. Prof. za matematično fiziko, modelsko analizo - no, to je pa res zahteven predmet!, nekajkrat bolj od mafije; opomnil Bo - na FMF v Lj. 81 -, sod. IJS. Ukvarja se z atomsko fiziko notranjih lupin, spektroskopijo nizkih energij, raziskuje atomske pojave pri ekscitaciji s sinhronsko svetlobo. Prevaja ang.-am. znanstveno fantastiko, mdr. dela Srečno planet 70, Hoyla (Peti planet, 72), Romanje na Zemljo 72, Heinleina (Vrata v poletje, 76), Bradburyja (Marsovske kronike, 80), Adamsa (Štoparski vodnik po galaksiji I-IV,, 88-89, 96). Publ. Mathematik in Physik und Technik 93 (z I. Kuščerjem), Matematika v fiziki in tehniki 93. SBK - Sklad Borisa Kidriča; opomnil Bo - 73 (s sod.).

- Bolje je prebrati njegov življenjepis na spletnih durih Fizike. Napisal ga je sam.

Za resničen konec spomnimo še na v-fizikalnih-krogih legendarno okroglo mizo Prihodnost fizike? v organizaciji Kvarkadabre iz oktobra 1999, kjer je Kodre odgovoril na prvo vprašanje o pomenu življenja, vesolja in sploh vsega; pa ne na kratko z "42".

Kodre: "Torej, bomo dobili teorijo vsega? Seveda jo bomo, mislim, kot smo jo že nekajkrat. In še velikokrat jo bomo. Vsaka od pomembnih revolucij v fiziki in gotovo najbrž tudi še v kakšnih drugih znanostih, je v resnici za tisti trenutek napravila vtis: Zdaj pa vse vemo! Mislim, vemo vsaj vse tisto, kar nas je do zdaj žulilo, kar je vredno vedeti. Poglejte ..."

Douglas Adams: Štoparski vodnik po Galaksiji (III)

2006-09-15T12:01:00.000+02:00

"Zgodbo o knjigi povemo najbolje tako, da povemo zgodbo o njenih junakih."

Tako - v originalu, "To tell the story of the book it is best to tell the story of some of the minds behind it" - se začne BBC-jeva radijska serija Štoparski vodnik po galaksiji (The Hitch Hiker's Guide to the Galaxy, 1978), ki je kmalu izšel še kot knjižno delo v petih knjigah. Naredimo torej tako, povejmo več. A o junakih - Arturju, Fordu in Marvinu - za enkrat ne bomo pisali; tudi o avtorju Douglasu Adamsu ne, ker o njem smo že (6.6.2006). Zanima nas več o prevajalcu Alojzu Kodretu, ki je ta besedospiljeni kult približal mnogim, ki smo ga brali (tudi) v slovenščini. Naj kot ljubitelj knjige in fizike povem več. Uvideli bomo na primer to, da je prevajanje šlo v (morda edine) prave roke. To zgoraj je uvod, nadaljevanje pa pospravimo v tri poglavja:

A. MOJE DOLGE NOČI IN MLADE OČI
B. VENDARLE NEPOPOLN PREVOD
C. MOJSTER ŠE KAKO ŽIVI IN MIGA

A. Moje dolge noči in mlade oči

O Alojzu Kodretu (na sliki iz začetka 21. stoletja) najprej nisem vedel nič. Potem sem spoznal Štoparskega vodnika po galaksiji in videl napisano njegovo ime. Vendar nisem vedel, da je profesor za matematično fiziko - ljubkovalno mafijo - na FMF v Ljubljani, kamor sem šel študirat na jesen 1998. Tam sem bil sprva izgubljen, profesorja sem srečal šele v 2. letniku pri prvi uri mafije.

"Alojz Podre, mojster za vse, mojster za mafijo, mafijo. Alojz Podre, kriv si za vse ...," gre pesem Marka Breclja. Ta je nekaj časa študiral fiziko. O tej avanturi piše Mladinin Kdo je kdaj?

"Najprej študira geologijo, a se po očetovih stopinjah vpiše na FNT, smer tehnična fizika. Njegova želja je postati meteorolog, vendar dlje od tretjega letnika ne pride. Morda je zato kriv tudi Alojz Kodre, neizprosni predavatelj predmeta matematična fizika. Marko mu kasneje posveti legendarni komad Alojz valček, kjer tarna nad dolgimi nočmi in mladimi očmi ter opeva mojstra za vse, mojstra za mafijo."

Temu ne morem dodati dosti. Kar bom dodal, ni nujno resnično. Kakor se govori, naj bi Breclja mafija - predmet 2. letnika - totalno sesula. Delal jo je večkrat. Pa ni šlo. (Dejansko je mafija malo poseben in precej težak predmet dodiplomca na Fiziki. Izročilo govori o mafijskih genih: jih imaš, pa narediš predmet domala brez učenja v prvo; jih nimaš, pa ti učenje podobno docela nič ne pomaga; poskušaš lahko poljubno mnogo let, predmeta naredil ne boš. No, to ni res. Sam na primer mafije s kolokviji nisem naredil. Potem sem se dobro naučil in dobil 8 na pisnem izpitu.) Ker Brecelj nikakor ni mogel prek mafije, je opustil študij fizike in spesnil pesem, ki je postala neuradna himna FMF, da jo organizatorji vrtijo na mafijskih žurih. Pesem, predvsem besedilo, Kodretu ni bila povšeči. Pa je Breclja tožil! In tožbo dobil!! Pa je Brecelj v besedilu zamenjal "Kodreta" s "Podretom"!!!
O tožbi ne vem več, razumem je prav tako ne. Sam bi bil nasprotno radosten, če bi o meni obstajala pesem. Pa s tako lepo melodijo! "Srce trgajoča," je dejala moja mama, ko sem se pripravljal na izpit. - Ma, kaj pa ona ve!? No, zgodbe o zaletavanju z glavo ob mafijski zid so dejansko srce trgajoče.

Za mafijo obstaja knjiga - Matematika v fiziki in tehniki (1994) - ki jo študenti sprva gledajo postrani. Tudi jaz, tudi jaz sem jo gledal postrani. Vendar je to napačen prvi vtis. H knjigi se zdaj pogosto in ponižno zatekam tako dejansko kot v mislih, vračam se navdušen. Alojz Kodre je tu drugi avtor, prvi je Ivan Kuščer, ki je začel s poukom mafije. Kodre je bil njegov prvi asistent. Predmet je prevzel od njega, zdaj ga pelje globoko v 21. stoletje. Omenjena knjiga je po moje nekaj najboljšega v tehnični (slovenski) besedi. Vsako poglavje je presežek zase, vsak odstavek dodelan, navsezadnje knjigo podpira klena slovenska beseda. "Ko izdvojimo in obrnemo domnevno najmočnejši linearni člen ..." Izdvojimo, lepo prosim, kdo še rabi takšne izraze? A na tistem mestu je ravno pravšnji. Gre za ultimativno knjigo s številnimi biseri, tako da si zasluži čisto svoj zapis na tem blogu. In dobila ga bo! Res pa je težka, čeprav spada med osnovno literaturo. Tako da če bralec ni nadarjen ali če ravno ne študira fizike in matematike, ne bo mogel razumeti vsega. Bo pa morda razumel kaj, česar jaz ne razumem. Poglavja namreč uvajajo filozofske razprave o tem in onem v fiziki, ki sta jih avtorja pustila v originalnih jezikih, npr. ruščini, nemščini, francoščini. Primer razprave, ki jo razumem, je razlaga Richarda Feynmana o vlogi matematike v fiziki.

"Now you may ask, 'What is mathematics doing in a physics lecture?' We have several possible excuses: first, of course, mathematics is an important tool, but that would only excuse us for giving the formula in two minutes. On the other hand, in theoretical physics we discover that all our laws can be written in mathematical form; and that this has a certain simplicity and beauty about it. So, ultimately, in order to understand nature it may be necessary to have a deeper understanding of mathematical relationships. But the real reason is that the subject is enjoyable, and although we humans cut nature up in different ways, and we have different courses in different departments, such compartmentalization is really artificial, and we should take our intellectual pleasures where we find them."

Čeprav je knjiga težka in jo ljudje povečinoma ne razumejo, lahko vsi z matematičnimi osnovami cenimo takšen cukrček, kot je na str. 271 odstavek o tem, kako seva črno telo. To je podano s Planckovo formulo, kar v merilu valovne dolžine kaže naslednja slika. (Slika natančneje kaže spekter moči svetlobnega toka, ki ga oddaja 1 cm² črnega sevalca pri temperaturi 6000 K.)

(Pa še cukrček, komentar slike.) "Pri temperaturi 6000 K, kolikor ima približno površina Sonca, ustreza maksimum spektra v frekvenčnem merilu valovni dolžini 860 nm v infrardečem delu spektra, v merilu valovne dolžine pa dobimo 490 nm, kar ustreza modri svetlobi v vidnem delu spektra. Ne prva ne druga valovna dolžina nista blizu maksima barvne občutljivosti za človeško oko (pri 560 nm), čeravno lahko to trditev marsikje preberemo. Nenavadno dobro ujemanje pa dobimo, če poskusimo z logaritemskim merilom. To bi lahko rabilo kot dokaz, da je ljubi Bog prej ustvaril logaritme kot človeka."

Mafijo sem tako uspešno preplezal. V naslednjem letu sem, matematični fizik, plezal na mafijo 2 - čez katere prvi del bi bil Marko Brecelj, tehnični fizik, moral prav tako plezati -, ki je tudi predmet profesorja Kodreta. Takrat sem za šolsko razstavo oddal delo z naslovom Stiskanje slik s SVD-razcepom, ki je vključevalo pesem. (Pojasnilo: razcep SVD ali razcep na singularne vrednosti je faktorizacijska metoda matrik v linearni algebri.)

Mi moža "s" slike hitro spoznamo, slika je enaka kot zgoraj. Opazimo še dvoje: da pred petimi leti nisem znal pravilno rabiti predloga "s" in "iz", in da sem bil pod velikim vplivom tedaj prebranega Gospodarja prstanov.

B. Vendarle nepopoln prevod

Velikega Travna leta 1998 izide v Mafijskem vohljaču, glasilu FMF, intervju s Kodretom. (Klik na sliki za berljivi fotografiji.)

V njem se Kodre razgovori o marsičem, poudarek je na Štoparskem vodniku po galaksiji - ideji knjige, prvem srečanju z njo, zahtevnosti prevajanja, neeksplozivnosti zadnjih treh delov napram prvima dvema ... To je skratka važno čtivo za vse, ki jih je pritegnil ta zapis.

Mene Alojz Kodre zanima. Njegova predavanja so bila izredna. Podobno mi je všeč njegov prevod. Vseeno s prevodom ni vse prav. Tam v prevodu krajše pesmi o teleportiranju je Kodre zagrešil hudo napako. Sam sem jo v bolečinah poskusil popraviti. Po moje sem popravil dobro.

V prvem zapisu 30.5.2006 sem bralce povzval, naj ugotovijo, kaj je Kodre zagrešil. Ponudil sem nagrado, 1300 SIT, jo nato podvojil, pa je ni še noben zahteval, še noben ni ugotovil, kaj je s prevodom napak. Nagrada 2600 SIT še zmeraj čaka na junaka, nakažem prek Klika.
Stalkerju se je v komentarju vendarle posrečila popolna rima, tako da z njegovo pomočjo predstavljam popravljen Kodretov prevod v fini rimi.

Prežarčili smo se domov enkrat,
Ron, Sid, Meg in jaz z zabave,
Ron je ukradel Megi srce takrat,
Sid pa meni pol glave.

Zdaj vprašanje se ponovi: Kaj me je pri Kodretovem prevodu tako zabolelo, da sem ga šel popravljat; kaj sem sploh popravil? Nagrada čaka. Prvega.

C. Mojster še kako živi in miga

Ko sem štartal s študijem na FMF leta 1998, je bil Kodre nosilec mafije že 17 let. Vprašanje, kako je zdaj kaj z njim, je na mestu. Povejmo, mafijo ima še zmeraj v svojih rokah, zdaj le bolj trdno. Ukvarja se celo še s Štoparskim vodnikom po galaksiji, četudi je vse dele prevedel že pred dobrimi desetimi leti.

Nedavno je namreč izšla zanimiva knjiga Znanost v Štoparskem vodniku po galaksiji v njegovem prevodu. Sicer gre za izvirno delo priljubljenega poljudnoznanstvenega pisca Michaela Hanlona. Temu dejansko uspe, da na prijeten način razloži znanost Štoparja: Veliki pok, konec vesolja, superračunalnike, navzočnost alienov idr. Za dober oris knjige predlagam zapis Tomaža Švaglja v Delu 20.6.2006:18. V njem zapiše, da bi težko našli primernejšega prevajalca od Kodreta. Nakar jih reče kar nekaj čez Kodretov jezik. Napakam navkljub - ki jih je po njem mnogo pa obenem niso moteče - knjigo priporoča.

Knjigo priporočam tudi sam. Imam jo, jo že čitam, tako da zapis - juhuhu, Štopar je konstantno tu - sledi.

... Meryl Streep

2006-09-14T20:03:00.000+02:00

Rad berem o izrednih ljudeh, ker me navdušijo, poženejo naprej. Meryl Streep je ena mojih junakinj; verjetno najbolj nadarjena igralka modernega filma, njegova prva dama. Je izobražena - naša nova Miss Iris Mulej ji domnevno visokemu IQ ne seže prav visoko. Morda je kdo bral njen intervju v nedavnem Žurnalu, kjer je obupala nad razpolovitvijo števila 50 -, njene besede so pomenljive. Ravnokar sem gledal reklamo, v kateri pravi, kako pomembno je branje.

"Acting requires a lot of preparation. You've got to understand the person that you're playing, and to do that, you've got to understand yourself and the world around you. And the best way to learn that is by reading. I'm Meryl Streep. And whether you want to be an actor, or an athlete or an architect, reading is vital. Especially newspapers. Newspapers let you know what's happening like nothing else can, and reading will help you become a star, in the most important role of all: life."

Beseda gre sicer o časopisnem branju, vendar pomislimo ...

... Gašper in Hops: Ti falot, vse knjige si nesel gor, takoj spusti vrv!

2006-09-14T12:01:00.000+02:00

... Mary Renault

2006-09-13T22:06:00.000+02:00

Delo je v soboto štartalo z Drugo vikendovo filmoteko. "Sobota je dan za filme!," nas prepričujejo in kot prvega ponudijo ekranizacijo Oliverja Stona Aleksander o tem največjem vojskovodij naših dni.

Film najbolj očitno krasijo blond lasje glavnega igralca. Sploh se obregnimo ob nadvse zvezdniško zasedbo:
- Nad blond lasmi Colina Farrella (kot Aleksandra) nimamo pripomb! Prav pristajajo mu. Navsezadnje je Aleksander potomec samega Ahila; ta naj bi bil blond. Blond heroji so nekako pravi. Pripombe imamo nad igralcem Farrellom. Čeprav primerne atletske rasti, je kompleksnosti čustvovanja - v največjih človeških dilemah - nedorasel. Nasploh je igra v tem filmu bržkone porazna. Tako bi bilo bolje, ko bi Farrell kakšno leto dlje študiral vlogo v prihajajočem akcionerju Miami Vice in vlogo Aleksandra - velikega atleta in filozofa - prepustil nekomu drugemu. Leonardo DiCaprio bi bil na primer pravšnji. Jude Law verjetno še boljši.
- Anthony Hopkins (kot ostareli Ptolomej; prej Aleksandrov drug v vojni) pritegljivo pripoveduje zgodbo. O njem seveda nimamo pripomb.
- Angelina Jolie (kot mama Olimpia) je že tako lepa in bohotna, da je fatalna. Vendar zakaj mora zavijati v neki gruzijski angleščini?
- Val Kilmer (Filip Makedonski) igra očeta, čeprav naj Aleksandra ne bi zaplodil. Za vlogo se je zredil za 15 kg. Res je videti večji; vloga grobega in neumnega razuzdanca-pijanca mu dobro pristoji.
- Jared Leto (Hefajston) igra Aleksandrovega največjega prijetelja in - ljubimca. Kot smo navajeni, je Leto tudi tu odsoten. Nanj se zdaj spomnimo zato, ker pogledamo ovitek DVD-škatlice, kjer je njegovo ime.
- Rosario Dawson (Roksana) igra azijsko princeso, s katero se Aleksander poroči. Poroka vsem spremljevalcem vzame sapo. O tem, zakaj se je Aleksander sploh vezal z žensko, danes kroži več teorij. Ne meneč se zdaj zanje, pozdravljamo prizor njune poročne noči, ki je verjetno najboljši v vsem filmu. Erotičen in divji, kjer Farrell vendarle pokaže nekaj dobre igre, oba z obdarjeno Dawson svoji privlačni telesi. Če je to prizor, ki nam ostane najmočneje v spominu, lahko brez napora zaključimo, da ne gre za prav vredu film. Je še kar dober - no, zadosten -, vsaj verodostojen je; režiserju je v produkciji svetoval priznani akademik-zgodovinar Robin Lane Fox.

* * *

Za boljšo pripoved o Aleksandru Velikemu se zatečimo h knjigi, natančneje k triologiji Mary Renault (naslove poslovenimo):
- Fire From Heaven (Ogenj z neba) o njegovem otroštvu,
- The Persian Boy (Perzijski fant) o njegovih pohodu ter zadnjih dnevih,
- Funeral Games (Pogrebne igre) o dogajanju-spletkarjenju po njegovi smrti.

Te knjige so baje dobre in priljubljene med bralci. V slovenščini jih ni.

... Gašper: Samo še eno stran, no ...

2006-09-10T16:42:00.000+02:00

France Cokan: Eno življenje je premalo (IV)

2006-09-09T16:16:00.000+02:00

France Cokan je bržkone naš največji športni veteran vseh časov. Že večkrat je zmagal na havajskem ironmanu - svetovnem prvenstvu v 3-atlonu - v svoji kategoriji. Zanj se mora vsako leto uvrstiti. Za to ima rad ironman Lanzarote na Kanarskih otokih. Vendar je imel letos tam smolo takoj po štartu, ko se mu je pri plavanju strgal pašček plavalnih očal, da je moral še pred več kot 200 km poti odstopiti. Misel na neudeležbo na Havajih je bila vse bolj resnična. No, potem se mu je nekako le uspelo uvrstiti na štartno listo ironmana Kanade, kjer je pred dnevi 26. avgusta uspešno nastopil in se uvrstil na Havaje. Bravo.
V njegovi kategoriji 75-79 let sta nastopila dva 3-atleta in drugi je odstopil. V mlajši kategoriji 70-74 let so nastopili štirje; od teh je bil eden hitrejši od Cokana. V še mlajši kategoriji 65-69 let je nastopilo 13 tekmovalcev; od Cokana so bili hitrejši štirje. Prav v vsaki kategoriji tja do 18-24 let so bili kakšni tekmovalci počasnejši. - Source: Ironman Canada Results.

O Francetu Cokanu sem v blogu pisal trikrat: 1.6.2006 sem predstavil njegovo knjigo, 2.6.2006 delil utrinek o srečanju z njim in 4.6.2006 navrgel nekaj o havajskem ironmanu.

Potem je imel 8.6.2006 predavanje v Knjižnici Bežigrad v Ljubljani. Bil sem tam. Govoril je o prehrani in vadbi telesa ter obenem slikal svoj pogled na svet. Vsega ne morem zapisati, a orisal bom glavne misli. Tem bom naslednjič dodal še razmišljanje o njegovem velikem minusu - da je samskega stanu, in da nima niti enega potomca -, kar naj bi bil moj poslednji zapis o njem.

V spodnji dvorani Knjižnice Bežigrad se postavi pred številno in pretežno starejše občinstvo. Videti je čeden, drži se pokonci in sploh odlično za svojih 74 let (75 je dopolnil avgusta), je urejen, čeprav le v mikici s havajskega ironmana 2003. V občinstvu je neka mamica in njen otrok prebije led: "Jaz bom tudi tekel na havajskem ironmanu. - Lahko vsi," odvrne Cokan, "vsi imate lahko takšne mikice," se izprsi, "če plačate 400 dolarjev štartnice." No, resnica je, da 400 dolarjev še ne zagotovi štartnega mesta in mikice; 3-atlet se mora uvrstiti v precej ostri konkurenci: za 1500 mest na Havajih se poteguje 70 000 3-atletov na raznnih ironmanih širom sveta. - Predavanje se začne.

Njegovo življensko modrost ograjuje prepričanje, "da je naše življenje v naših rokah." Vendar pravi, da smo vedno manj svobodni. Smo sredi masovne epidemije. Razviti svet je takšen, kot so si ga ljudje naredili sami. Svoj nazor podkrepi s statistiko, "da so vzrok polovice smrti srčno-žilne bolezni, sicer pa ljudje umirajo za: rakom, samomorom, prometnimi nesrečami pa seveda naravno. Precej v grobem bom njegovo predavanje razdelil na tri podnaslove.

A. Ornish napram Atkinsu

Kdo je Dean Ornish in kdo Robert Atkins, za kaj gre pri Ornishevi in za kaj pri Atkinsovi dieti ter komu navsezadanje slediti, naj vsakdo seveda premisli sam zase in za svoje bližnje. Prehranjevanje je vendarle eno najbolj intimnih človekovih početij. Nikakor nočem soliti pameti. Rekel bom dvoje:
- Robert Atkins je umrl, Oprah Winfrey ima še vedno debelo rit.
- Le na podlagi njunih portretov povem, kdo se prehranjuje bolj zdravo.

Bolj smiselna, zdrava je kajpak Ornisheva dieta: 10 % maščob, 20 % beljakovin in 70 % ogljikovih hidratov (OH). Tipična ameriška dieta ima enako veliko beljakovin, maščob pa je 40 % na račun 40 % OH. Atkinsova dieta se v razmerju maščob in OH napram Ornishevi že prezrcali ...
Tu so seveda pomembne tudi vrste OH (kvalitetni; pomen nizkega napram visokemu glikemičnemu indeksu), maščob itn.

B. Polnozrnata hrana

Je boljša od delnozrnate. Dobro je vedeti kaj o presnovi ogljikovih hidratov v našem telesu, vplivu glukoze na počutje - hrana je psihoaktivna -, shranjevanju glikogena.
Cokan živi v Ameriki, kjer si nakupuje hrano v trgovinah verige Whole Foods. Tudi v Sloveniji imamo nekaj podobnih trgovin: Jablano in Kalček v ljubljanskem BTC-ju, Bioland v Šiški, Biotop v Celju. O sorodni temi, trgovini z ekološko pridelano hrano pri nas, izvemo precej iz pogovora z lastnikom trgovine Kalček v BTC: "Zdrava prehrana ni revolucija, temveč evolucija." Delo 12.5.2006:12.

C. Koruzni zdrob napram polenti

Koruzni zdrob je polnozrnato živilo. Ima vse, kar imajo cela zrna: otrobe, kalčke in energetska jedra. Polenta ni koruzni zdrob, polenta je obdelano živilo, njena zrna so delna. Imajo le energetsko sredico. Škoda. Otrobi in kalčki so polni dobrih hranil: prehrambnih vlaknin, vitaminov B in E ter mineralov, kot je magnezij.
Zakaj sploh obstaja instant poletna? Kajpak zaradi hitrejše priprave. Svet in življenja so vse bolj instant in fast. (Meni se kolca po polnozrnatem življenju - kot da ga bi kdaj izkusil, hi hi -; tudi tebi!? Poleg tega obstaja še manj banalen razlog za eksistenco polentne: cenejši transport. - Vir: Wikipedia - Rancidification.)

France Cokan seveda v svoji kuhinji nima polente, marveč prisega na koruzni zdrob, ki ga nesoljenega vre slabo minuto in odstavi ter jé. To mu zagotavlja široke platoje visokega nivoja krvnega sladkorja. S tem je dalj časa bolj pri sebi. Lahko rečemo, da je France Cokan tako pameten kot vesel. Seveda pa ne jé le koruznega zdroba. Ta mu je za osnovo. Na to nalaga po treningu škrobna živila - banane, rozine, oves -, sicer ima rad špinačo, stročnice, brokoli, pa sadje in kos pustega belega mesa po najbolj napornih telovadbah.

Poseben kruh lembas iz Tolkienovega Srednjega sveta je neka fantazijska različica koruznega zdroba: pravzaprav še kar dober; zaužit se presnavlja počasi in drži nivo sladkorja v krvi dolgo ter visoko - energijo daje dolgo in vztrajno.

Od leve proti desni: Konstantin Preradovič - uspešen slovenski 3-atlonec; tudi havajski ironmanec -, lepotec večera France Cokan - v absolutni kategoriji, kjer se poleg postave upoštevajo še znanje in leta - pa lepotica večera Irena (tu se upošteva zgolj lep obraz, čop in stas).

Letošnji havajski ironman bo 21. oktobra, dan pred ljubljanskimi županskimi volitvami. Potem je že ljubljanski maraton, še potem LIFE ... Eno življenje je dejansko premalo.

Michael Wallis: The Art of Cars (II)

2006-09-08T21:15:00.000+02:00

Besede v naslovu zapisa Pri Pixarju so veseli in pametni sem vzel iz komada It Don't Get Better Meredith Brooks, kjer punca poreče:

Come on down, don't be shy
Do you wanna be happy or you wanna be right
It don't get much better than this

Sicer gre za človekovo znano dilemo: "Naj bom vesel ali naj imam prav?" Zgleda, da je oboje težko težko doseči. Primerov je kot naših občevanj: prehranjevanje, rekreiranje, promiskuiteta ...

Vendar neki organizmi ta skrajen nivo obstoja dosežejo. Takšna sta konglomerata Pixar in Google, takšna sta bila raciovitalista Goethe in Ortega y Gasset. Imeti prav in obenem biti vesel torej ni nedosegljivo ...

Precej verjetno pa so v svetu animiranih filmov nedosegljivi izdelki Pixarja. Zadnjič sem napisal nekaj o knjižici The Art of Cars; gre za umetniško predstavitev raziskovalnih začetkov pri njihovem zadnjem crtiču. Teh Pixarjevih The Art of ... je na Amazon.com najti še tri: MONSTERS INC., Finding Nemo, The Incredibles.

Nimam jih, pa bi rad pogledal vanje.
Ob komentarju k prejšnemu zapisu o nekajminutnihcah - ki jih Pixar rad lepi na začetke svojih celovečernic -, sem premislil, da imam pred kratkimi seveda mnogo rajši daljše, saj so polne dodelav, na primer dialogov. Ena takšna posebej "huda" je v Nemotu.

Marlin: Tell me, Dory, do you see anything?
Dory: Yeah, I see a light.
Marlin: A light?
Dory: Yeah. I see a light.
Marlin: Yeah, I see it too. It makes me feel happy, which is a big deal for me.
Dory: It's so pretty. I want to touch it ...
Marlin: Hey, come back. Come on back here. I'm gonna get you ...
Dory: Come here.
Marlin: I'm gonna swim with you ...
Dory: I'm gonna get you. I'm gonna get you.
Marlin: I'm gonna be your best friend ...
Marlin: Good feeling's gone.

Michael Wallis: The Art of Cars

2006-08-21T19:37:00.000+02:00

Jonas Ž. zija iz leve slike ob Marku C. na letošnjem oglaševalskem festivalu, kjer sta govorila o spletnih novotarijah, na primer blogu. Jonas je bister poba - no, zdaj je že velik fant in očka -, poznam ga še od takrat, ko se je s svojim starim golfom - enko - pripeljal k mojemu najstarejšemu bratu; mislim, da sta švercala sol ... računalniško opremo iz Italije, nisem gotov. Zagotovo pa vem, da je Jonas bister, že samo zato ker je lastnik PIXR papirjev - delnic podjetja Pixar. To je pametna naložba, to je matematično podkrepljeno.

Pixar je sopomenka za: uspeh, odličnost, čustveni izliv. Podobno kot so: Apple, Google, Wolfram Research in še kaj.

Tam na Jonasovi strani se je pod njegovim zapisom Cars 21.3.2006 raztrenala dolga nit 114 komentarjev, od katerih naj sem skopiram štiri pomenljive in enako oštevilčene. - Jonas v Pixarjevih risankah vidi presežke, ki jim drugi animatorski studiji ne sežejo do kolen. Pero pa meni, da bi takšne risanke lahko delali kjerkoli, če bi le imeli na voljo dovolj sredstev. (To je megleno mnenje; seveda bi vsi uspeli, če bi lahko še enkrat začeli.)

18. Pero, - 22.3.06 | 12:12
Malo olja na ogenj. Tako risanko v praktično isti kvaliteti lahko naredimo tudi doma. Sicer bi jo delali dlje časa vendar bi jo. Zdej pa le pljuvajte in pametujte.;-)

19. Jonas, - 22.3.06 | 12:21
$#&?*!
Fak, ravno sem nesel kavo k ustom, ko sem prebral Perotovo misel in mi je skoraj gobec eksplodiral, ko sem prhnil kavo skozi nos. Srajca je uničena, tipkovnica je vsa od kave, monitor še deluje, hvalabogu. Peesda, kakšen mess.
Pero, ti kar.

27. Pero, - 22.3.06 | 13:14
Razlika je samo v render enginu Jonas. Pixar uporablja RenderMan-a Blue Sky pa so vse skupaj spacali z Mental ray-om. Glede animacije same pa res ne vidim neke hudo bistvene razlike.

28. Jonas, - 22.3.06 | 13:20
Zgodba, design, dialog, humor, satira, kamera, montaža, avtentičnost, parodija, research, kostumografija, scenarij, scenografija, osvetlitev, estetika, ritem, animacija, igralci, glasba, zvokovna obdelava, posebni učinki, režija, itd., itd., vse to so elementi dobrega filma.
Ti bi se pa pogovarjal o renderiranju?

Pero se očitno spozna na upodabljanje - angl. rendering -, ki je le majhen del računalniške animacije. Dovoli si kar preveč splošno mnenje. Pri tem raje verjamemo Jonasu, poklicnemu igralcu in poznavalcu medijske produkcije.

Sam na Pixar gledam iz svoje poze. Imam izkušnje z računalniško grafiko, obenem sem velik oboževalec naslednjih kultur: Pixarja, Disneya, Appla, fizike, matematike in računalništva. (Z manjšo napako: sem brez svojega Apple računalnika, ha ha.) Ta pogled je podobno kot Perov precej ožji od Jonasovega, vendar se obenem - kot fizik - počutim dovolj dojemljivega, da presodim na splošno. Tako se je zdelo tudi Samo Ruglju, da je v svojem filmskem časopisu objavil moj komentar k Pixarjevi novi risanki Avtomobili, ki v Kolosej prihrumijo 24. avgusta. Zapis Pri Pixarju so veseli in pametni najdemo v novi Premieri, v ePremieri, najbolje pa se mi zdi, da ga objavim kar tule in popravim eno slovnično napako.

Pri Pixarju so veseli in pametni

Lahko so veseli, Avtomobile so parkirali v vrsto sedmih hitov. Uspeh radi pripišejo Johnu Ratzenbergerju, Cliffu iz TV-serije Na zdravje!, "njihovemu talismanu za srečo", ki je posodil glas v vseh filmih; tokrat je zanesljivi tovornjak Maks. Več soli je v tem, kar Ratzenberg méni o njih: "Tako zagreti so, da se prav hočeš igrati z njimi v njihovem peskovniku." Zidajo dobre gradove, najraje v havajskih srajčkah. Vedno so jih. Že dvajset let je, kar premikajo mejo upodabljanja domišljije v vrsti računalniških slik, in odkar sta se srečala Ed Carmull in John Lasseter, pionir računalniške grafike in vajenec pionirja animacije. Ta naveza je lepila nase sposobne ljudi v inženirsko-umetniško tvorbo.

Od prvega hita dalje so le bolj zagreti. Počivanja na lovorikah ne poznajo. Njihov prvi dolg animirani film ni bil brez razloga o igračah – te so bile le malo nad nivojem zahtevnosti, ki so ji bili kos pred desetimi leti. Od takrat se podajajo v vse bolj zahtevne svetove. Zdaj imajo tisočkrat zmogljivejše računalnike, a ustrezno večje apetit in izzive, ki jih potešijo s temeljitimi raziskovanjem in izkušnjami. V svojem poslanstvu izpilijo do pristnosti tudi drobne ideje in jim vdahnejo dušo. Skupaj z najboljšimi tehnološkimi inštituti (MIT, NYIT) premikajo fronto znanja v računalniški grafiki, da zamisli uresničijo z novim znanjem. Z dosti matematike, fizike in znanstvenega računanja poskrbijo za fine podrobnosti, v katerih lahko gledalec pozabi, da je film animiran. Pa je razlog le dodelana grafika? Ne, Pixar dodela vse. Sliko in zvok se najprej začuti. (Glasovi so pomankljivost tuje sinhronizacije, če je seveda nimamo za domač dosežek.) Nič ni odveč in nič premalo. Zato je vsak njihov film presežek.

Avtomobili so njihov najbolj zahteven projekt; sestavljali so jih pet let. Slike zgoraj v grobem ponazarjajo potek dela. Scenarij so preoblikovali v snemalno knjigo. Z modeliranjem so jo prenesli v digitalni svet. Pomagali so si z maketami, najboljši umetniki pa znajo like upodobiti naravnost v računalnik. Prva končna upodobitev je bila animacijska s pravim okoljem, osnovnimi barvami, zadosti luči in brez senc. Slika končne upodobitve predstavlja 1/24 sekunde filma. V ločljivosti 2048 krat 1080 pik se je v povprečju izrisovala 17 ur, vseh 2000 prizorov ali 116 minut filma pa v navezi 3000 PC-jev z Linuxom slaba dva mesca.

Pri Pixarju naredijo vse, da pritegnejo mlade in stare. V prvem filmu so spretno predstavili digitalno tehniko, v drugega pa vtkali nauk o novotarjenju: Več prostega časa? Osvetlimo bolje zgodbo. Prilika zadnjega filma – da je smisel življenja pot in ne njen cilj – je podobno poklon njim samim, kar je domišljavo, a tudi vzpodbudno. Njihov novi lastnik, nekdaj najboljši Disney, je namreč s Pixarjem kupil ogromne zmožnosti.

* * *

Kam paše v ta zapis naslovna knjiga, The Art of Cars? Poleg tega - da je knjiga prav lepo upovedana, zanimiva in izpiljena, kot so lepi, zanimivi ter izpiljeni Pixarjevi izdelki -, je krepitev trditve, da Pixar temeljito preštudira stvarnost, preden jo animira. Spoznamo, da je raziskovanje ključ njihovega uspeha. Resda Pixar zaposljuje nadarjene in ustvarjalne ljudi - "vedno zaposli bolj pametne ljudi od sebe" -, vendar raziskovanje odkoplje dejstva, dejstva navdihnejo ideje, ideje pa omislijo in olepšajo zgodbo. Raziskovanje spočne ustvarjalnost.
Pri tem Pixar najame najboljše učitelje, same aristotele. Glavni avtor knjige, Michael Wallis, je bržkone največji poznavalec Ceste 66, tega mega kolovoza od ene do druge strani Amerike, po kateri se vozijo Avtomobili, in po kateri je tekel tudi Forrest Gump. (Marcel Štefančič Jr. je verjetno slovenski dvojnik Wallisa. Jutri je v galeriji Photon v Ljubljani še odprta tocestna fotografska razstava Boruta Kranjca ob izidu skupne knjige s Štefančičom. - Vira: Mladina.si, Photon.si.)

Sam sem totalno zatreskan v te Pixarjeve crtiče. Zato me listanje po knjigi o njihovi poti od ideje do izvajanja razburi in navdahne s podobnim vznemirjenjem, kot bi mi ga porodilo pregledovanje raznih osnovnošolskih spričeval, diplom in zapiskov punce, ki jo imam rad in ves čas mislim nanjo.

Poleg celovečernic Pixar rad postreže s kakšno nekajminutnico. Tako so pred Avtomobile prilepili One Man Band, za nekaj dobrih starejših pa se splača pogledati v ta imenik. - Meni od najbolj do najmanj ljube so: Mike's New Car, Jack-Jack Attack, For the Birds, Geri's Game ter Boundin'. (V imeniku pa je najti tudi nenadkriljivo veverico Scrat iz Ice Age v bonus epizodi.)

Daniel Goleman: Čustvena inteligenca

2006-08-20T18:44:00.000+02:00

Sem dolgo upal in se bal,
slovo sem upu, strahu dal;
srce je prazno, srečno ni,
nazaj si up in strah želi.

Slovo Franceta Prešerna - prisluhnimo branju Pavleta Ravnohriba - je bila slaboumna poteza, kar v nadaljevanju ugotovi tudi sam. Ni dobro kar tako dati slovo upu in strahu. Lahko postanemo psihopati - pedofili, posiljevalci, množični morilci -, psihopati so namreč takšne beštije, ki se ne obremenjujejo s posledicami svojih krivih dejanj. Ne poznajo niti strahu niti nimajo kančka empatije (sočutja) za strah in bolečino svojih žrtev. Seveda Prešern ni bil psihopat - a bil je na pravi poti -, saj se je odločil, da stanje popravi, in da zopet zaživi, kot zagre človeku. Pozdravimo njegovo odločitev, življenje brez čustvovanja je namreč brez osebnega smisla.

To je ugotovil tudi Data iz TV-serije Zvezdne steze (in posadke Nova generacija), android z velikanskim umom. Neustrašno stoji ob svojih kolegih, jih brani in tre največje miselne orehe. Čeprav je nadvse pomemben potnik zvezdne ladje Enterprise, spozna, da ne paše dobro med kolege. Dobra šala mu ne potegne in ne loči odtenkov besed, saj je čustveno slep - ni sposoben čustvovanja. Pa tako rad bi se smejal! Želi biti bolj človeški, pa se odloči, da si bo vgradil procesor za čustvovanje (angl. emotional chip). To je potem v seriji razlog številnim komičnim prizorom, kot je na primer tisti iz filma Star Trek VII: First Contact, ko se Data in kapitan Jean-Luc Picard prebijata skozi njihovo, a ugrabljeno ladjo Enterprise, ki jo komandira neprivlačni Borg. Data lahko zdaj čustvuje, vendar mu izredna čustva - kot je pretirano vznemirjenje - porušijo delovanje uma (angl. positronic brain), zatu mu Picard v temi hodnika predlaga, naj izključi čip. Data pomisli, se strinja in sunkovito nagne glavo, da zaslišimo klik izključitve čustev. (Sledi dialog v originalu.)

Data: Captain, I believe l'm feeling ... anxiety. It is an intriguing sensation.
Picard: Data, perhaps you should deactivate your emotion chip for now.
Data: Good idea, sir ... Done.
Picard: Data, there are times that I envy you.

Pa ne samo Picard, vsak človek se rodi vojak. Najprej je položen v zibelko, v resnici pa v bitko med čustvi in razumom. Marsikatera njegova misel - skozi vse življenje - je namenjena tema dvema težnjama, kdaj ubranima, kdaj nasprtotujočima si. Kdo je te bitke sit, pa se kot Prešern odloči prestopiti na eno stran in se zaupati bodisi le miselnemu bodisi čustvenemu umu. A to seveda ne gre tako zlahka.

Lep zgled je film Mali Jeruzalem - La Petite Jérusalem (2005) -, ki sem ga videl na lanskem lifu. V njem spoznamo mlado lepotico, ki ji je ravno do potratnega čustvovanja. Začne študirati filozofijo in se hladnokrvno prebija čez bukle Kanta in Nietzeja. Pravi, da se ima v oblasti. Zdi se ji, da je neranljiva, nepremagljiva. - Pa ji pogled ukrade privlačen sodelavec iz večerne službe, kjer čisti vrtec. Sledi prvi dotik. Dekle prevzame toplota, ki je ni poznala. Fant jo poljubi, v njeni glavi pa zavre, srce vzdrhti in se napihne za dvakrat. Oba prevzame sladostrastje, da se ljubita kar tam na talnih blazinah v vrtcu. Dotik sočloveka punci dene tako dobro, da ji um seže še mnogo više. Noro se zaljubi v življenje. A je usoda te zveze nesrečna, fant jo boleče odrine od sebe, da v srcu dekleta zazija ogromna votlina. - Skupaj spoznamo, da punca le ni neranljiva, in da je premagana. A obenem s tem spoznanjem postane bolj človeška.

Težko verjeti, ampak čustva imajo svoj um
Kot sanje Mačka Murija - ki so velika skleda, pol iz mleka, pol iz meda - smo mi sami v grobem pol iz razuma pol iz čustev. S tem pa je naše ravnanje - kar nas določa -, deloma razumsko deloma čustveno. Po moje ni človeka, ki o tem ne bi premišljeval: čemu verjeti, čemu slediti ... Tako sem se sam pred leti poklonil Prešernu iz uvoda in spesnil naslednje.

Je pot prava
pot srca
ali pot ratia?

Edina prava
je tista do neba
in naprej
naj te vodi intuicija.

Zdaj, ko se malo spoznam na znanost čustvovanja, vidim, da z intuicijo nisem ustrelil mimo. - Naj to služi kot dokaz, da jo imam. Intuiciji se namreč znanstveno reče amigdala; to je velik skupek povezanih celic, ki leži globoko sredi naše glave in predstavljajo središče - angl. HQ, head quarters - naših čustev.

Slika zgoraj - sicer ena in edina v vsej 500-stranski knjigi - kaže približen položaj umskih središč v naših možganih: talamusa, kamor pride vidni signal iz primera. Signal gre naprej v neokorteks (miselni um), kjer se obrusi z drugimi možganskimi tokovi. To celotno sliko nato možgani razberejo in sprožijo podrobno urejen odziv. Majhen del signala (!) pa iz talamusa po bližnjici krene proti amigdali, nevronski tvorbi čustvenega uma. Ta povezava je precej hitrejša kot ona k miselnemu umu, tako da se amigdala odzove in nam kaj zapove, preden posreduje neokorteks. A odziv je lahko zgrešen. Lahko je prisrčen, lahko genialen, a če je odziv napačen, je napačen, družba ga ne sprejema.

Spomnimo se prizora iz filma Top Gun, kjer strastno trčita Maverick, žrebec Tom Cruise, in Charlie, inštruktorica astrofizike. Charlie in Maverick sta kot pes in mačka.

Charlie: Freeze there. The MiG has you in his gunsight. What were you thinking?
Maverick: You don't have time to think up there. If you think, you're dead.

Vendar ima Charlie takšno mnenje le pred drugimi, v učilnici pač mora učiti po učbeniku, v resnici pa se z Maverickom strinja. Pes in mačka se imata na samem rada.

Charlie: My review of your performance was right on. I see some real genius in your flying, but I can't say that in there. I was afraid they'd see right through me. I don't want anyone to know that I've fallen for you.

Hitrejši odziv čustvenega uma napram miselnemu je vzrok, zakaj lahko moč čustev premaga razum. V tej luči razumemo Vitomila Zupana, "ki je bil izkušen moški. A nekdo drug je bil izdajalec. Tista prekleta gmota med nogami, ki je postala kar v hipu on."

Ko se nam zgodi kaj takega, pravimo, da so nas ugrabila čustva. Tu bom navedel kar dve lastni skušnji; sicer malo neprimerni za koga, ki je preveč obremenjen s tabúji, pa vendar je zdaj oboje tako časovno kot razvojno odmaknjeno, da se mi zdi opis koristen.
Kot mlajši sem razvil motnjo kleptomanije. Ko sem se znašel v trgovini, sem kar na lepem začutil grozno voljo, da naj nikar ne zapuščam objekta brez kakšne nakradene čokolade. Kaj točno me je zapopadlo, nisem vedel, a tako sem kradel razne sladkarije do konca gimnazije. Pri tem so me enkrat dobili in - oh, kako mučno mi je bilo razlagati vzvode moje duše nekemu prodajalcu, ki sem ga s tem tako zmedel, da ni več vedel, ali bi poklical policaja ali ne. Kasneje sem po premisleku vedno spoznal ciganskost svojega početja, a s tem nisem rešil ničesar. Vse skupaj je rešil en navaden dan v mojem 18. letu. Docela nerazumljivo. - No, ni čisto tako, danes vemo, da je kleptomanija rahla nevrotična motnja, ki se odcepi od glavne veje.
Dugič so me čustva ugrabila, ko me je punca že globoko vpeljala v nov spolni položaj, pred tem pa nama je zmanjkalo kondomov. Položaj je bil tako zanimiv, da me je razkuril čez vse meje, in da sem tolkel z glavo ob zid in obupaval, joj, pa se je moralo to zgoditi meni. Potem sem nag že domala tekel proti trgovini, kar bi se bilo izvodenilo, saj je bila nedelja. - Ona se je pri tem mirno režala, kot da je vedela, kaj prestajam. - In ker je vedela tudi, da sva brez kondomov, zakaj me je potem kurila s tistim položajem? Ženske, vidimo, so od hudiča. Moški, bolj neumni spol, pa nastradamo. Kot Gašperjev tiger Hops.

Prav čustveni odzivi odsevajo naša najbolj močna, iskrena in prvinska nagnenja. - Sem kot bivši kleptoman potem že cigan?
Tako sklenemo poglavje o amigdali s spoznanjem, da ima uravnan človek uravnano amigdalo oziroma intuicijo. Zna uravnavati vzgibe in ima se pod kontrolo. Rad čustvuje, vendar ne pretirano, da ga čustve ne ugrabijo. Dobro ve, da so šibkejša čustva čisto pravilna in sploh življensko pomembna.

Je Janez Rugelj čustveno nezrel?
Spoznanja moderne znanstvene psihologije o čustvih so nova. Še nedavno tega so razumniki glavo enačili z umom in čustva nasploh zametovali. Tako so še okrog leta 1940 rabili lobotomijo, invazivno kirurško metodo za zdravljenje duševnih bolezni. Pri tem so prerezali živce med deloma možganov, da so odrešili bolnika. Bolnik je odrešitev plačal še z izgubo čustvenega življenja.

Podobno - z metodo ECT ali elektrošoki - so reševali dušo Ernesta Hemingwaya. Tako so mu vzeli spomin, vzeli so mu tisto, za kar je najraje živel, in kar je izlival na papir. Zato ga razumemo, da je vzel šibrovko in si prestrelil butico. - Do tistega, kar je bilo v njej, ni mogel več. Njegovo izjavo, "da so ga spravili ob posel," si je znanost zelo dobro zapomnila. Dogodek je komentiral Janez Rugelj v intervjuju v reviji Sodobnost.

Revija: Ampak pred elektrokonvulzivno terapijo ni mislil na samomor.
Rugelj: Niso ga znali aktivirati. Če bi prišel k meni, bi ga aktiviral.
Revija: Ali šok vliva energijo za življenje ali samomorilske misli?
Rugelj: Saj ni važno! Psihiatri Hemingwaya niso rehabilitirali (ga spodbudili za polnejše življenje). Ostal je še naprej v stiski, in v tej stiski je napravil tisto, kar je edino pravilno napraviti: samomor. Nekateri v plenicah čakajo na smrt, pravi človek napravi samomor; sam se opredeli, kdaj bo končal življenje, medtem ko ostali pezdeti čakamo, kdaj nas bo doletela smrtna kosa.

Pa je danes kaj drugače kot pred 50 leti, ko so zdravniki samozavestno rezali živčna vlakna in z elektriko drmali zmedene ljudi? Radi bi rekli, da je, da je svet danes lepši, ko imamo na voljo vso mogočo novotarijo; pa tega reči zares ne moremo. Svet je vedno grši. - A ustavimo se prav tu za trenutek: znanost in tehnologija sta vendarle napredovali, danes imamo na primer avtomobile. Ha, je avto grd? Izpušni plini vsekakor pa tista zakrčenost vratnih mišic po dolgi vožnji prav tako. Potem opazimo pojav individualizacije - vsak se mora peljati s svojim avtom. Ampak avto je tudi priročen za premagovanje razdalj: zdaj smo tu zdaj tam; zdaj lahko namakamo stopala v Jadranu zdaj v Bohinjskem jezeru. To je vendarle lepo, ali pač? To je dobro vprašanje o smislu napredka. Je bilo bolj preprosto življenje bolj smiselno; sploh obstaja pot nazaj?

Tam na začetku filma Star Trek IX: Insurrection spoznamo raso Ba'ku iz oddaljenega planeta. Nekoč so se znanstveno-tehnološko nadmočno razvili, pa so ugotovili, da jih takšno življenje v bistvu siromaši in celo peha v prezgodnjo smrt. Zato se spustijo na preprostejši nivo oziroma, v upovedi Janeza Ruglja, "ognejo drvenju v neizbežno kataklizmo in se odločijo za razvoj nazaj ter vstran."

Picard: The android is a member of my crew. Apparently, he was taken ill.
One of the Ba'ku: We were unable to repair the phase variance in his positronic matrix. (...) The captain finds it hard to believe we possess such technical skills. Not applying our technological abilities is a matter of choice. Creating a machine to do man's work takes something away from man. At one time, we explored the galaxy, just as you do.
Picard: You have warp capability?
One of the Ba'ku: Capability, yes. But where can warp drive take us except away from here?

Sigurno pa se vsebolj krhajo naši medsebojni odnosi. Da bi izumrl pojav družine; tako daleč še ni prišlo, je pa danes veliko več napetosti, melanholije, kreganja in še hujšega nasilja kot včasih. To pušča brazgotine. Konec 20. stoletja je bilo obdobje tesnobe, 21. pa naj bi bilo stoletje depresije. Ob tem je zdravljenje - npr. splošno psihiatrično zdravljenje v zavodih - vedno bolj zavezano poslovnosti. Janez Rugelj o tem pravi (- iz istega intervjuja kot zgoraj):

Revija: Kje je potem današnja slovenska psihiatrija?
Rugelj: Ma, saj je povsod tako! V državnih bolnišnicah v ZDA pride na enega psihiatra okoli sto dvajset bolnikov, in psihiater se sploh ne ukvarja s pacienti, ampak posluša strežnike. Strežnik pravi: "Ta pacient je malo godrnjav." Psihiater pa: "Zvišaj dozo!" Saj to je vse zavoženo. Preveč je ljudi, in osnovna intenca najinteligentnejše svetovne mafije je, kako zmanjšati število ljudi za dve milijardi.
Revija: In psihiatri bodo rešili problem?
Rugelj: Ne psihiatri! Mafija z narkomanijo, ki vrti petsto milijard dolaljev. Psihiatrija tej mafiji samo (nezavedno?) pomaga z metadonsko "terapijo" in drugimi "nizkopražnimi" programi za narkomane. Saj veste, narkomani bodo kmalu v večini. Psihiatrija ni zato, da pomaga. Psihiatrija je družbena služba za nezločinsko delikvenco in je dolžna zaščiti gospode, da mirno proizvajajo dobrine in otroke. Kako ne razumete? Tako preprosto je to.
Revija: In tako nemedicinsko.
Rugelj: Saj tudi medicina ni zato, da pomaga ... (- Nasploh priporočam ves intervju: "Ampak jaz nimam na svetu nobenega popolnoma adekvatnega sogovornika." Intervju Miroslava Slane - Mirosa z Janezom Rugljem. Revija Sodobnost, september 2001:1064.)

Zaključimo misel. Morda človek res dela preveč zapleten svet, v katerem je smisel vse manj viden. - A kako temu navkljub najti več smisla? Tudi o tem gre ta knjiga.

Nasploh je svet razumnikov razdeljen na dva tabora. Prvi opominja - kot mi tu - na vedno hujša razdejanja v čustvenem življenju. Drugi je bolj rožnogled in odgovarja z nasprotno vedno bolj obetavnimi zdravilnimi sredstvi ter v tem prav uživa: "Kaos? Ma mi imamo zdravila! - Kaosa vse več? Ni problema, bomo mi naredili nova in boljša zdravila!" (Spomnim se prizora, ko sem odprl velik predal enega dekleta. Bil je poln zdravil, poln v treh prostorskih razsežnostih.)
V slednjem taboru domujejo tudi neutrudljivi raziskovalci naših možganov, tega zamotanega konglomerata 10¹¹ in nekaj živčnih celic, ki kraljuje vrh debla živalskega carstva. Kako neverjetni so možgani - kako prilagodljivi, sposobni in obenem ranljivi kot Leeloo Minai Lekarariba-Laminai-Tchai Ekbat De Sebat, krajše Leeloo, iz Petega elementa - vem sam iz prve roke ... svoje glave.

Tega je že 12 let - skorajda toliko, kot sem bil sam takrat star -, ko so mi po spletu naključij s CT-sliko odkrili majhno benigno tvorbo sredi glave, ki so jo nato z MR-sliko določili kot kepo velik benigni tumor, natančneje piloidni astrocitom črva malih možganov. Imel sem srečo, dobil sem super kirurško ekipo z Vinkom Dolencom in Borutom Prestorjem na čelu, da je bil poseg karseda hiter - 12 in nekaj ur sem spal pod konjskimi injekcijami morfija - in učinkovit. Tvorba je bila v celoti odstranjena in od takrat v moji glavi vlada nek red. Vseeno je bil to poseg na živih možganih; kirurg jih je šlatal in razmaknil, da je prišel do cilja. Operacija mi je pustila tečne posledica. Dve sta bili najbolj telesni: dvojna slika in ataksija. Ne bom natančneje pisal o dvojni sliki, s katero lahko sprva normalen človek znori, a imel sem tako močno ataksijo, da ko sem prvič poskusil vstati, sem plosko pogrnil po tleh. Več mesecev sem se učil hoditi, da sem shodil vdrugo. Mučno pa obenem komično je to početi pri 14-ih. Po nekaj letih - ko sem že bolje hodil, in ko so mi korigirali tudi dvojno sliko - pa sem uvidel, da so bile telesne posledice prav majhne napram duševnim. Naši možgani si zaslužijo tisto krono nad vsemi živalmi, to moram ponoviti, a obenem so tako nebogljeni, da totalno pobezljajo, čim jih malo pobožamo. - Zato pa tudi imamo čvrsto lobanjo naokrog. Od takrat v moji glavi zija luknja (na sliki zgoraj kot svetla in ležeča črka C nad koncem nosne votline), manjša votlina, napolnjena z možgansko tekočino, v kateri z zmanjšano težo poplesavajo zablodeli možganski tokovi. To je tudi razlog, da se ne ujezim, ko pogosto slišim, da mi nekaj manjka v glavi. Res mi.

Pa sem šel, duševno zmoten, k psihiatru dr. Vanji Rejcu na Aškerčevo. Prijazno mi je razložil, da nikakor nisem edini zmoten fizik na Zemlji. Pogovor je stekel k novi tehnologiji opazovanja glave - slikanju s funkcionalno magnetno resonanco in pozitivno elektronsko tomografijo, fMRI in PET, s katerima je mogoče spremljati možganske tokove in vivo, se pravi opazovati naše možgane v živo, ko razmišljamo, čustvujemo, si kaj predstavljamo, sanjamo -, kjer sva izmenjala mnogo besed. Dr. Rejec se je na primer ravno takrat vrnil z neke konference, na kateri so razpredali o najnovejšem iz teh področij. "To so pomembne stvari," je poudaril. "Psihiatri bi to morali upoštevati." Pomislil sem, na kaj ... bolje, na koga cilja. - Hm, dr. Rugelj? "Ja ...," se je izlilo iz njega, veliko je imel za povedati o njem. Na primer: "Nek človek ima prirojeno napako; drugačen, lahko fatalen srčni zemljevid (- slika čustvenega uma, ki jo naredijo tudi s pomočjo zgoraj omenjenih tehnologij; opomnil Bo). To je treba upoštevati. Ne more tega človeka Rugelj kar nagnati v gore ..." (Mislim, da dr. Rejec ni dobro prebral knjige dr. Ruglja ali na splošno zapopadel njegove filozofije.)
Pa sva se z dr. Rejcem domenila, da pridem še isti dan na njegovo skupinsko terapijo. - In kako je bilo? Podobno kot v TV-seriji Dear John. - Stoli postavljeni v krog, veliko ljudi in - pogovor, podolgovat pogovor o vsem mogočem; skratka "čičanje in pričanje". Vsi so delovali zaspano v skladu s svojimi motnjami. A prav vsi so se neverjetno razživeli potem v bližnjem kafiču - do amena zakajenemu - ob tobaku in alkoholu. - Hvala lepa za takšno nezdravljenje. Na naslednji terapiji me že ni bilo več.

Pri dr. Ruglju je drugače. Izkušenj iz prve roke tu nimam, a imam jih iz druge. Rugelj pravi nekako takole: "Ni problema, gremo skupaj tečt. - Ne gre? Prav, boš najprej hodil. Potem bomo šli skupaj v gore ..." Skupinski izlet v gore naj vsakdo izkusi. Ko pride iz njega, je človek poln življenskih sokov, da bi rad naredil velike stvari. In nekje najde energijo - kje? saj je lazil po skalah -, da spelje te velike stvari do konca.
To je ena ilustracija znamenitega razkola med klasično in Rugljevo alternativno psihiatrijo. Ruglelj se požvižga na razna slikanja možganskih tokov, srčne zemljevide čustvovanja in morje drugih znanstveno-tehnoloških novotarij. "Zaživi bolj preprosto, misli na svoje telo, um in srce, premisli ter stisni zobe, pa te bodo razne razvade zapustile. Se ti bodo možganski tokovi samodejno uredili."
Nekaterim je bližje dr. Rejec - videl sem takšne na lastne oči -, da nimajo pripomb nad "čičanje in pričanje". Meni je bližje dr. Rugelj, njegova filozofija življenja se mi zdi bolj sprejemljiva.
Nad tem se mi poraja veliko vprašajev, en ogromen je na primer ta, kako zaboga sta si lahko dva odrasla človeka in doktorja znanosti, kot sta doktorja Rejec in Rugelj, tako vsaksebi? (Kaj si o tem misli dr. Rejec, ne vem, dr. Rugelj pa pravi: "Obstajati in delovati morata oba, tradicionalni in moderni sistem." - Pot samouresničevanja, str. 1166.)

* * *

Knjiga Čustvena inteligenca je s svojimi slabimi 500 stranmi zajetna, a enako berljiva. Bere se precej slovensko, kar je pohvala učinkovitega prevoda Mojce Čakš. Čeprav razlaga marsikaj o naši duši, napisano vendarle ni tako novo, da ne bi bilo marsikaj dovzetnemu človeku znano že od prej. Poglavja pritegljivo uvajajo življenski zgledi - razlaga črne kronike, kliničnih primerov -, kar nadaljuje kakšna znanstvena študija. Na teh mestih si nisem mogel veliko misliti - "hej, temu sem pa enak, temu ne" -, ti deli so dolgočasni. Nasploh je večina knjige "opisna" napram "predvidni" (angl. descriptive versus predictive), kar je seveda slabše kot obratno.

Kar nekaj je v knjigi graje šolskega sistema: da veča poudarek na učenju branja in pisanja, domala nič pa se ne naredi na področju čustvene nepismenosti. Obenem so družine vsebolj razmajane. O tem brati je trpko. Obstajajo izjemni primeri, običajne šole z dodatnim socialno-čustvenim učenjem. Nekaj zgledov in njihovih rezultatov je avtor skupaj z ustreznimi publikacijami zbral v dodatku F. To so pomembni zgledi in močni navdih v proizdvodnji prijetnih osebnosti. "Glavni up vsakega naroda je v dobri vzgoji mladine," je rekel Erazem Roterdamski.

Gre skratka za zanimivo branje - z nekaj pravcatimi biseri, kot je poglavje Izliv: Nevrobiologija odličnosti na str. 146 -, čeprav je polna ureditev naših strasti v samoti in s to knjigo jalov načrt. Razmere v stvarnih situacijah na fronti so drugačne, bolj zahtevne. Tam in tedaj se človek pokaže v pravi luči. Tista izkustva mu pri urjenju najbolj pomagajo. Vseeno je treba govoriti v prid zanimivemu pojavu, da nam je zgolj spoznanje o čustvovanju v veliko pomoč; v tem smislu ta knjiga lahko zares dobro vpliva na nas. Podoben pojav poznamo v kvantni fiziki, kjer meritev - tj. poseg v stvarnost -, spremeni stvarnosti. "Knjiga je orožje, vzemite jo v roke!" predlaga dramatik Brecht.
Obenem nas ta knjiga spomni, da miselna inteligenca - angl. na kratko IQ - nikakor ni vse, in da obstaja še čustvena inteligenca, angl. EQ, ki je vsaj tako pomembna kot prva, in ki v dobrem zgledu sešiva lastnosti dobrega značaja:
- empatijo (sočutje),
- prizadevne medsebojne odnose (predvsem poslušanje in spraševanje),
- odločnost napram agresivnosti ali pasivnosti
- ter diplomacijo: sodelovanje, razreševanje sporov, pogajanje, popuščanje.

Pri tem je dobro imeti v polnem pogonu tako čustva kot um. Dokler smo tu, si to lahko privoščimo brez skrbi. Predvsem je pomembno spoznanje, da čustva sama niso slaba, slab je lahko le odziv. Tako zaključimo ta odstavek z Aristotelom in njegovo etiko, ki sicer uvede knjigo.

Vsakdo se lahko ujezi - to res ni težko. Toda težko se je ujeziti na pravo osebo, ravno prav, v pravem trenutku, iz pravega razloga in na pravi način.

Pri vsem tem - odraščanju in čustvenem dozorevanju - gre v veliki meri tudi za obžalovanje oziroma pogrevanje stare juhe. Življenje je bolj zapleteno kot šah, pa tudi pravila so druga; vrnimo se vendar za korak ali dva nazaj pa popravimo napačno potezo, potegnimo drugo; marsikdaj je to mogoče. Pri tem se pustimo voditi optimizmu; na primer ideji, da je prav vsak trenutek, ki gre mimo, priložnost, da krenemo v drugo smer.

Larry Gonick: Fizika v stripu

2006-08-16T05:00:00.000+02:00

Sem trčil ob znanca, ki študira primerjalno književnost. O tem me kaj zanima - rad berem na primer -, pa je rekel, "da študirajo po obdobjih in smereh, da tudi slovenske avtorje, a teh malo, saj povsod le capljamo za drugimi kot na primer v romantiki. Ta se je začela v Nemčiji, se je najprej tam pisalo tako, nato pa še pri nas, a kaj bi govoril," zaključi. - Capljamo čisto povsod? "No, imamo Prešerna in njegov Sonetni venec, ta je nekaj izrednega, tega svet poprej ni poznal."

Razmišljam, ali je kaj našega in izrednega v fiziki, pa se ne morem spomniti ničesar. Prav, imamo Jurija Vego, novotarja in inženirja matematike, pa Jožefa Stefana, ki je s svojim bistrim vpogledom v pojav sevanja črnih teles dobil svoj lasten zakon, Stefanov zakon, a podobno kot Vega tudi Stefan ni nič izrednega; svoj zakon je določil kot fit meritve; "lejga, zlomka, tole gre pa kot T⁴ ..."

Je pa svetovna fizika polna izrednih stvari. Že zgodovinska nit tako banalnih pojavov, kot sta gibanje in sila, ima več izrednih miljskih kamnov. Pri tem je presenteljivo, da ni noben postavljen hudo napačno, marveč so dani en na drugega - in to izredno.
Prvi kamen predstavlja Aristotel (okrog 350 p.n.š.), ki je zapisal, da se ob pomankanju sil oziroma vplivov med telesi, nebesna telesa gibajo naravno oziroma da krožijo, medtem ko zemeljska padajo.

Dolgo časa po tem je staro platno raztrgal Galileo (okrog 1600) in začel malati na novega.

Ugotovil je: da je sila potrebna le za spremembo gibanja; ni sile, ni spremembe.

Newton (okrog 1700) je zbral Galilejeve in Keplerjeve zamisli in jih oblikoval v znamenite tri zakone.

Okrog teh zakonov je zgrajen precejšen del fizike in domala vsa klasična. Čeprav gre za vsega tri zakone, so te sila splošni in prilagodljivi. - Bolj od desetih zapovedi? (No, te sploh niso prilagodljive.)

Sam menim, da Bogu zapovedi ne bi bilo treba zapisovati (in jih predati Mojzesu), ker se z nekaj leti tako ali drugače prirodijo vsakemu zdravemu človeku. Edino če so bile - rahlo duhovito - upovedane kot znak, da gre ljudem na slabše ... Sicer sem sam optimističen in pozoren do sočloveka.

Dobrih 200 let po Newtonu so začeli fiziki opozarjati, da s klasično mehaniko le ni vse vredu, a kaj dosti več se jim ni sanjalo. Za takšno popravo je bil potreben ogromen korak. Naredil ga je Einstein (malo po 1900) in s svojima teorijama relativnosti - posebno in splošno - povsem spremenil naše predstave o prostoru-času; prostoru okrog nas in času v nas.

Od vseh omenjenih izrednih fizikov je bil še najmanj izreden Newton - čeprav je obenem najmočnejša asociacija ob besedi fizika -, saj je le zbral ideje drugih in jih predstavil v novi in sila dopadljivi matematični luči. To je bil sloviti infinitezimalni račun (odvodov in integralov), vendar bi bil prav lahko njegov pravi avtor nemški matematik Leibniz, in da je Newton zopet kradel, ali pa je bilo obratno, in da je Leibniz kradel. Resda se je večina raziskovalcev njihovih člankov zedinila, da sta moža prišla do rezultata hkrati in neodvisno, se njuna dognanja vendarle prekrivajo in so nekatera zgodovinska vprašanja še brez odgovorov. Bil pa je Newton tisti, ki je dejal, "da je izreden le za to, ker stoji na ramenih velikanov." - V angleščini: "If I have seen farther than others, it is because I was standing on the shoulders of giants."
Fizika je nasploh polna izrednih - angl. "out of the blue" - idej, ki študenta presunejo oziroma "mu rade strgajo gate": princip nedoločenosti, teoriji superprevodnosti in -fluidnosti ...

* * *

Ta knjiga, Fizika v stripu - ki je torej strip -, cilj, biti obenem zabavna in poučna, doseže. V 26 poglavjih osnovne fizike, mehanike in elektrike ter magnetizma, ponudi dovolj za poln študijski dodatek komurkoli, ki bi rad (sam pri sebi) dognal to osnovno človeških znanj. (Potem pa še kaj novega, zakaj ne.) Ideje in nekaj malega formul so zabeljene s prisrčnimi risbami. Strip se je dopadel tudi meni, ki sem fiziko nekoč že naštudiral, pa sem zdaj obnavljal. - Ker obnavljati je treba, tako kot tekač maratonec; kaj ko enkrat preteče maraton, morda ne gre več tečt? - Počasi pridobljeno, hitro izgubljeno, to najprej velja za znanje. Zato je dobro obnavljati, ostajati svež. Zato je hladilnik dobra iznajdba.

Tako se lahko v knjigi podučimo, da ima angleščina dva priročna izraza, speed in velocity, ki predstavljata hitrost in vektor hitrosti, slovenščina pa s tem le en izraz. (Angleški pojem terminal velocity, končna hitrost, pomeni največjo hitrost, ki jo lahko doseže prostopadajoči predmet, na primer padalec, v zraku. Zaradi gravitacije se mu povečeju hitrost in z njo sila upora, dokler se ta ne uravna s silo teže - takrat se hitrost predmeta neha povečevati.)
Izvemo tudi, da teža ni enako masa, čeprav se rabita izraza tehtnica in tehtati za merjenje mase.
Ob zakonu o ohranitvi energije se porodi zanimiva misel o človeku in njegvih tegobah. - Kaj ni podobno z nami in našimi nevrotičnimi razvadami, da obstaja neka nevrotična količina, ki se ohranja in le spreminja iz ene v drugo obliko, tako da čim zatremo eno razvado (npr. grizenje nohtov), pa nam druga (npr. čokoladna) butne na plan? Ali pa da se ena glavna razcepi na več manjših, katerih vsota ostaja enaka? Razmišljam na glas. Za vas.

Knjigi ne manjka komičnosti; spodaj sta dve komediji. Prva:

In druga (o fizikih osnovnih delcev):

Kar knjigi v prevodu manjka, je dober prevod, sicer Vasje Kožuha. Najprej zmotijo osnovne pravopisne napake: višje, odpravila drsati, z priključkom ... - kar je ob navedbi lektoriranja nenavadno. Potem zmoti samo prevajanje, ki je povečinoma gladko in lepo (prevajalec je gotovo tehniško izobražen), a mestoma ... surovo: surova sila za angl. brute force - in to ravno v razdelku o sili (!) -, grda matematika za numerical methods (??) ... Pa dobro, čez to mi znamo iti, nas zanimajo ideje - in ideje v fiziki so vroče bolj kot nocojšni teve spored. Seveda so vroče tudi v Kožuhovem prevodu. Ajs.

Ta knjiga je zanimiva, obdela celo nekaj ezoteričnih poglavij fizike: relativnost, Maxwellove enačbe in kvantno elektrodinamiko. To zaokroži s fizikovimi mokrimi sanjami, iskanjem svetega grala, se pravi fizike vsega, ki je, upam močno, ne bodo nikoli našli, saj teorije in enačbe fizika praviloma polenijo in celo poneumijo ali kot je dejal kolega fizik Richard Feynman za povprečnega kolega fizika: "Ekola, to so podatki, pa poglejmo, kaj dobimo."

... discover bookcrossing.com (II)

2006-08-15T20:57:00.000+02:00

Long time ago - on March 14, 2006 - to be exact, I wrote about BookCrossing - a cool book exchanging system - in post ... discover bookcrossing.com. There I complained about becoming disappointed by the Slovene bookcrossing inactivity, for nearly nobody wants to bookcross. Abroad this is an entirely different story. Latter Nadezhda commented that coupling two book lovers is not a good idea. First I thought that comment was meaningless. But then I realized that I wouldn't mind coupling with an apple lover.

Anyhow, now I am back with this bookcrossing business, and I am so back and hot that if you couldn't pay your electricity and gas bills, so that they cut you and your kitchen off, come to me and I will cook your dinner with my heat.

Below is a snapshot of my BookCrossing bookshelf.

You are most welcome to pay a visit, even more to start bookcrossing with me. There are currently only some titles left on my bookshelf though, but give me some time, and in the meantime check out our other great bookcrossers' bookshelves, namely those of ajdica and WhiteDwarfStar. Also could-be the greatest, Kana, may wake up from her sulking sleep some day and start bookcrossing for real, who knows.

Lately I added two journal entries:
- First about Garifeld's 28th book, Life in the Fat Lane. This was a whole new comics to me. Quite enjoyable. Its first bookcrosser was vexter from Reka-Ljubljana.
- And then about equally enjoyable but also educational cartoonish guide to physics (!), titled The Cartoon Guide to Physics. Mind that this entry is in Slovene, and that it is me, BoLe, who is its first bookcrosser. - Would you like to be the next one?

Drago Bajt: Pišem, torej sem

2006-08-14T05:52:00.000+02:00

Naša poznavalka besedne umetnosti Silva Trdina je rekla, "da je dober slog najvidnejša odlika izobraženega človeka."
Do dobrega sloga pa ni tako lahko priti. V zibelko nam je namreč položeno bore malo, v najboljšem primeru nek potencial nadarjenosti, sicr nič znanja. To moj profesor za matematiko (res se pri fizikih predmet imenuje analiza) Bojan Magajna s FMF rad popravi: "Kot se že danes rojevajo malo spremenjeni otroci, ne vem, zakaj se ne bi čez nekaj let takšni z znanjem odvodov elementarnih funkcij." Pa vendar se zdi bolj prav, če rečemo, da se rodimo nevedi, kot je rekel fizik Richard Feynman: "Rodil sem se ničved in imel nekaj časa, da popravim to in ono malenkost." Drži, človek si lahko nekaj znanja tekom let pridobi - Ali pa - ali pa ne; potem pač ostane tako neizobražen kot ob svojem prvem ali kateremsižebodi dnevu.

Za prav vsakega - če ne biva ravno v kakšnem stresnem okolju, kot so bili zaporniki v nemških koncentracijskih taboriščih, ali kot so ameriški vojaki v Iraku - velja, da ga poleg najbolj osnovnih gonov, kot sta prehranjevanje in spolnost, napaja sla po življenju. Vsakdo rad živi. Enako bi vsakdo rad kaj ustvaril, pustil sled za seboj, pač polepšal okolico - Svet 3 po Karlu Popperju - oziroma stvarnost. Slika spodaj kaže, kako gre to. Teh ustvarjanj je več vrst in pisno je eno izmed družbeno najbolj izrazitih. Antropolog Jack Goody (Med pisnim in ustnim, 1993) na primer pravi, da ima solidno izobraževanje na govornem in pisnem področju odločilni vpliv na celoten psihosocialni razvoj človeka.

Odločitev za pisno stvaritev je smiselna - tu je stvarnik vedno deležen vzpodbud zdrave okolice -, če je ustvarjeno: a) novo, drugačno od prejšnega in b) pomembno, tj. potrebno in koristno. Resnica ni črno-bela in gledati je treba iz drugačnega ter obenem pravilnega zornega kota.

Pisno ustvarjanje ni enostavno in pisni presežki so redki. Vzolž celotnega procesa valovijo trije v-ji: vedenje, vrednotenje in volja (oziroma nemški w-ji: wissen, werten in wollen). Na začetku moramo nekaj vedeti. Spoznamo tako, da kritično opazujemo okolico. Važen zgled je resno, tj. študijsko branje, ki pušča sledove. Spoznano nato vrednotimo, do njega se opredelimo. Pomagamo si z osebnimi skušnjami sveta in etično-moralnimi stališči. Da pa na i postavimo še piko, se nam mora dati, nekaj nas mora gnati. Notranjih in zunanjih motivacij je veliko in več vrst.

Dobro si je izdelati načrt, skico. Tako postopa pameten človek, ki je duhovno odziven (zna meditirati) in zna napisati blesteč utrinek. Prvo ga skicira, nakar ga pili, dokler ni zadovoljen z njegovo sporočilno-izpovedno vrednostjo. Z načrtom, ki je za daljši spis že nujen, smo namreč bolj učinkoviti, da pišemo otipljivejše in preglednjše. Z načrtom bolje domislimo spis vsebinsko in oblikovno, načrt nam razkrije neko optimalno nit, ki ji nato sledimo z upovedovanjem in navržemo veliko misli, porabimo pa malo besede. Načrt je skratka smiselen in nikakor poraten del pisnega ustvarjanja.
Najbolje se je pogumno slejkoprej lotiti načrta in znanje pisno obdelovati. Pri tem gre naš izdelek čez tri stopnje: V osnutku v enem zamahu ubesedimo načrt, nakar telovadimo na računalniku in besedopilimo, da smo zadovoljni z razmerjem besed in informacij. (To naj bo čim manjše, angl. minimum of words, maximum of thought. Tehnično rečemo, da smo zvišali informacijo in znižali entropijo.) Dobro je, da med telovadbo dodatno preučimo problem, razčistimo sporna mesta in morda zberemo pripombe priložnostnih bralcev. (Slednje se zdi pomankljivost zapisov na blogih, ko je to, angl. peer-reviewing, v tiskanih strokovnih publikacijah običajno.) Tako po nekaj iteracijah dobimo končni izdelek, čistopis. V njem so ideje razvite in jezikovno izpeljane, izdelek je iskren in opimalen. Pri njem ni nič odveč in nič premalo.

Prej smo rekli, da je dobro, da smo originalni (inovativni). Do neke mere jasno - ko se večinoma le splača slediti (imitirati) dobrim zgledom. Tako velja v angleški rečenici - "Don't immitate, innovate!" - najti zdravo mero.
Naš pogled je navsezadnje naše osebno mnenje. (Takšna je na primer moja sodba, da Štoparski vodnik po galaksiji "potegne", se pravi zanima, naravoslovne bralce, ko družnoslovne pušča ravnodušne.) Z njim se običajno vsi ne strinjajo; če in ko se strinjajo, gre za splošno trditev in sodbo. (Na prej omenjeno sodbo o Štoparju in bralcih sem dobil nekaj komentarjev, ki so sicer bolj ali manj podkrepili moje prepričanje, vendar to ni dovolj, take trditve ne moremo imeti za splošno. - Za več okrog tega primera se gleda tisti zapis: 30.5.2006.) Nad splošnimi trditvami so širše veljavne sodbe in naposled človeška spoznanja. Dobro je skratka biti originalen in provokativen, a obenem velja spoštovati pot na greben splošnih spoznanj, saj je pot dolga in strma.

Odlike dobrega zapisa
V njem ne najdemo mašil: istorečja ali ponavljanja (tavtologije) in miselno-izraznega preobilja (pleonazmov). Tu Janez Rugelj ne izstopi iz svoje kože: "Najbolj bolni so tako silno površni in malomarni, da pišejo zgolj mašila. Pri pisanju spisov vsak razodeva svoj značaj." Dober zapis govori, čeprav domala brez besed, podobno kot je Angleškemu pacientu rekla njegova ljubezen: "Želela sem spoznati človeka, ki lahko piše tako dolge spise s tako malo pridevniki."
Važen je seveda pravopis. S slabim človek pokaže slab, zmeden značaj. Črka naj se dopleta s črko v smiselnost besed - če rabimo besede Janeza Menarta - in ne v nesmiselnost. Poklicani smo v glavnem za to, da ustvarjamo kozmos, ne kaosa, verjemimo v to. Kot zgled naj služi šolski primer rumeno oranžne opice; ta je neke barve med rumeno in oranžno - katere točno, ne vemo; rumenooranžna je vsekakor oranžna z odtenkom rumene; rumeno-oranžna pa ima na primer okončine in glavo oranžne, trup pa rumen. Seveda je slovenski pravopis tako obsežen, kot je zapleten naš jezik. Več si študent najde v Slovenskem pravopisu. Priročen je tudi SSKJ. Na koncu pa pomankljivo znanje slovnice ni tako pomembno - vseeno ne smemo pretiravati -, obstaja namreč lektor. A lektor ne bo nikoli nadomestil dobrega upovednega sloga. Ta pride iz srca, "srca s srcem pa ne združiš, če ti ne pride iz srca", zaključi Goethe v Faustu. - In zato pri pisnem ustvarjanju pravzaprav gre, ali ne; da se dotaknemo srca drugega?

Zapisovanje matematike
Ker sem izšolan matematični fizik, sem si te stvari dobro prebral. Pri tem sem izvedel nekaj novega, sicer pa je važne stvari vedno dobro ponoviti. Bajt tu veliko načrpa iz v-naših krogih znamenitega članka Ivana Kuščerja, O strokovnem pisanju iz "Obzornika za matematiko iz fiziko" (št. 6-7, 1987). Sledi nekaj vodil.
V strokovnih tekstih pišemo mersko enoto skupaj s količino (2 cm², 20 %), pri čemer s presledkom nakažemo nestični zapis, medtem ko v poljudnem besedilu navadno izpisujemo: dva kvadratna centimentra, dvajset ali 20 odstotkov. Na nestičnost moramo sploh paziti: mN je milinjuton, m N pa meter krat njuton. Če enote pišemo samostojno, ločimo med oznakami za maso in pot, m in s, ter oznakami za meter in sekundo, m in s. Številke, če so kratke, izpisujemo z besedami. Uro označimo tako: 10.00, 6.15, 17.53; športni čas pa tako: 2;12:35 - kar pomeni dve uri, 12 minut in 35 sekund; ali tako: 8:06,75 - kar pomeni osem minut, šest sekund in 75 stotink. Čim ima številka pet ali več cifer, rabimo presledek ali ločilo: 3500, vendar 70 500 ali 70.500, 22 800 000 ali 20,800.000. Tam kjer rabimo vezajni pomišljaj za obdobja in intervale, veljajo zanimiva štiri pravila:
- Pri številih, manjših od 100, pišemo vse števke: str. 3-10, 71-89;
- pri stoticah in večkratnikih tudi vse: str. 100-150, 100-200, 1100-1123;
- pri številih 101-9 z večkratnikih stotic le zadnji števko: str. 107-8, 505-7, 10002-6;
- pri številih 110-99 z večkratniki pa izpuščamo prvi dve: str. 321-30, 1536-49, 18831-904, vendar str. 18831-19045. (Tu cifre v velikih številih le pišimo brez ločil.)

Dober slog narekuje, da s številkami ne začenjamo stavkov, odstavkov in naslovov. Bolj zahteven študent si bo rad pogledal omenjeni Kuščerjev članek pa kaj o tehniški topografiji; npr. The not so Short Introduction to LaTeX2e Tobija Oetikerja.

* * *

Od zamisli od objave veje dolga in vijugasta pot (Knjižni posel, Joker 134), na katero si kdaj zaželi podati marsikdo, ki ga navduši pisno ustvarjanje. Je pa to tudi težavna in nova pot, kjer se praviloma vsak nevedež zgubi. Zato ima ta knjiga Draga Bajta - Pišem, torej sem - veliko vrednost, saj podobne v našem jeziku ni. Avtor nas neumorno in z močno avtoriteto (glej poglavje 1.21 Od zamisli od objave: lastni primer), a tudi nežno roko vodi prek treh logičnih poglavij. Prvi del gre o brusenju rokopisa in vsebuje pravila pisanja ter praktična navodila za zgleden zapis. Drugi del pregleda neleposlovne besedilne vrste, torej zapisovanje v stvarnem življenju in polumetnostne žanre, kot so esej, pismo in biografija; v zadnjem delu pa so zbrani stvarni zgledi z avtorjevimi komentarji. Meni se je najbolj dopadel prvi del, ker je posebej močan in premišljen. Knjiga je sploh super, če upoštevmo to, da nas pelje od prve do zadnje platnice, notri pa je navsezadnje veliko teorije! Tako da očitno drži, da ni boljšega od dobre teorije. V tem duhu si za posladek privoščimo še dva citata dveh pomembnih mož. Prvi je - Bojan Magajna, v uvodu predstavljeni profesor matematike:

"Koristno je vedeti teorijo. Vi mislite, da se hecam, ampak je res. Enkrat med drugo svetovno vojno so nekje v Ukrajni eni partizani zajeli nekega
človeka in so ga hoteli ubiti, čes da je izdajalec. On se je pa branil: 'Ne, ne, jaz sem matematik, politika me ne zanima.' Eden od partizanov mu je potem rekel, da naj, če je zares matematik, izpelje Lagrangeovo obliko ostanka pri Taylorjevi vrsti. Matematik jo je izpeljal in so ga izpustili. Enkrat kasneje je dobil Nobelovo nagrado za fiziko. Vidite otroci, teorija vam vedno prav pride." (- Izjave prav verjetno nenadkriljivega profesorja Magajne so zbrane v dokumentu "Smile, You're in Bojan Magajna’s Class!", ki ga je pripravil moj sošolec Tomaž Baal. Tega je zdaj že 7 let.)

Drugi pa - Janez Rugelj, ki posebne predstavitve ne potrebuje, sicer je ena predstavitev s slikami vred tu. Njegovo mnenje - torej provokacija, ob katero se zdrav človek ne obregne, temveč se z njo požene dalje - je:

"Sveta dolžnost človeka, ki je končal osemletko, je, da piše vzorne spise, medtem ko mora šolan človek s spisi že kar blesteti."

Peter Beagle: The Last Unicorn

2006-08-12T21:29:00.000+02:00

Ta zapis se tiče fantazije The Last Unicorn, v prevodu Poslednji samorog, in je napisan za nekoga, a če zanima še koga, naj si le prebere. ("Jejte, jejte, bom še narezala!" - Nina Osenar, miss, nagica in nadobudna r'n'b diva.)

Tako to ne bo pravi knjižni utrinek, kot jih rad pišem, temveč razmet petih stvaritev, ki se dotikajo te knjige. Avtorski utrinek obljubim za prihodnjič, knjigo namreč redno ponovno prebiram. V tem malo spominja na Jonatana Galeba: je kratka in prav dopadljiva. Je nekaj posebnega.

1. Knjiga spada v žanr fantazijskih romanov, angl. fantasy novel. Sam nisem velik poznavalec tega žanra, a sem prebral nekaj vidnih predstavnikov: Gospodarja prstanov (s Hobitom in brez Silmarilliona), Pullmanov prvi His Dark Materials, prve tri knjige (izjemne) serije Dune Franka Herberta, prvo serije A Song of Ice and Fire G.R.R. Martina ... Pa še kaj, vendar niti enega Harryja Potterja.
Najbolj všeč mi je Lord of Light avtorja Rogerja Zelaznyja. - Na seznamu The Internet Top 100 SF/Fantasy List je roman uvrščen na 29. mesto.
Med temi fantazijskimi deli ima Poslednji samorog (letnik 1968) posebno mesto. Čeprav je nekakšen remiks starejših del, knjiga navduši še pa še, da se jo mora brati večkrat. V tem torej spominja na Jonatana Galeba, ki se ga da naučiti domala na pamet po nekaj branjih, pa vendar ga je treba brati še. Povezava: knjiga v RTF-zapisu.

2. Leta 1982 po knjigi posnamejo očarljivo risanko mehke animacije, z nežnimi glasovi in zanimivo muziko. To je risanka izpred Pixarjeve dobe in ni Disneyeva, pa vseeno ena najboljših. Potrjuje tisto, da se dá z dobro zgodbo - vsebino, scenarijem, tempom - zariti globoko v srce. Povezave: Wikipedia, IMDb, DivX zapis (686 MB), SRT-DivX podnapisi.

3. Že kar nekaj časa pripravljajo filmsko priredbo z digitalno samorogo, vendar imajo filmarji težave; nadaljna usoda ustvarjanja je negotova. Sprva se je govorilo, da naj bi samorogi posodila glas Mia Farrow, prvega zla moža pa naj bi odigral sam Christopher Lee, oba iz prvotne risankaste zasedbe pred 24 leti. Vir: Wikipedia - The Last Unicorn's New Film Development.

4. Leta 2005 nas na knjižnem srečanju PEN obišče avtor Peter S. Beagle; zanimiv, sila učen in duhovit mož. Delo je z njim 22. maja naredilo intervju. Povedal je marsikaj zanimivega: "Nič ne bo, če boš čakal, kdaj te bo muza potrkala po ramenu".

5. Poskušam, pa se ne morem odločiti, katero besedilo imam raje: v originalu ali v prevodu Vesne V. Bukilica; obe sta super. Kot je posebna knjiga in je poseben prevod, je posebna ta žena Bukilica. Spoznal sem jo v živo pa naj o tem sodim. Opozarjam na njen intervju iz Nove Revije marca 2000. V njem Bukilica govori na splošno o prevajanju, z detajli pa zgrabi marsikaj: kdaj se je zaljubila v prevajanje; smisel, namen in vrednosti prevodov, same prevajalce, zanemarjenje in veličino slovenščine pa svojo srečo, da ji je hobi delo in delo hobi. - Zanimiv človek skratka. Pa intervju? Tukaj je: "Tišina je strašna reč, če si nimaš česa povedati".

"Oh, I could never leave this, I never could, not if I really were the only unicorn in the world. I know how to live here, I know how everything smells, and tastes, and is. What could I ever search for in the world, except this again?" - To je moj najljubši odstavek, znam ga na pamet, vendar ne tudi v slovenščini. - In tu je moja zagata, trenutno slovenskega izvoda nimam doma, pa me zanima kakšen je prevod. Ali ga ima morda kdo od vas; bi pretipkal ta del? Je nekje na 3. strani.

Matjaž Kmecl: S prijatelji pod macesni

2006-08-11T23:58:00.000+02:00

Težko mi je, sila težko mi je pri srcu in celem životu, zdaj ko so me okoliščine - vreme pa dolžnosti - odtrgale od gora. Za nadomestilo sem si vzel v roke to knjigo, ki je napisana nadvse lepo in s katero sem podoživel, kar mi gore predstavljajo in kar si grem tja iskat.
Najprej sem se spomnil na brezčasno pesem Ivana Minattija, Nekoga moraš imeti rad, sicer napisano leta 1924.

Nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš,
to je kot kruh, kot požirek vode,
moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plašne ptice nemoči
- nekje vendar mora biti zanje
gnezdo miru in nežnosti -,
nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen
ker drevesa in trave vedo za samoto
- kajti koraki vselej odidejo dalje,
pa čeprav se za hip ustavijo -,
ker reka ve za žalost
- če se le nagne nad svojo globino -,
ker kamen pozna bolečino
- koliko težkih nog
je že šlo čez njegovo nemo srce -,
nekoga moraš imeti rad,
nekoga moraš imeti rad,
z nekom moraš v korak,
v isto sled -
o trave, reka, kamen, drevo,
molčeči spremljevalci samotnežev in čudakov,
dobra, velika bitja,
ki spregovore samo,
kadar umolknejo ljudje.

Spomnim se, ko sem prvič slišal za to pesem. "To je najboljša pesem na svetu!" me je prepričevala mama. - Hm? Se mi sploh ne zdi tako blazno dobra: saj je kar vredu, vendar sam poznam boljše; Kozmogonija in Spoznal sem Janeza Menarta na primer se mi zdita boljši.

Minatti vseeno zanimivo pove tisto o skali: da ima lahko človek rad tudi kamne in da je to že nekaj.
Človek je eno bedno bitje; pa če živi še tako preprosto, rabi za svoj obstoj jako veliko stvari: od spanja (pa primerjajmo to z Vrsto 8472 iz Star Trek: Voyager, ki ne rabi nič spati), hrane, seksa in sračkanja do enostavne, a najbolj pomembne ljubezni. - Človek brez nje ugasne. Pač mora biti ljubljen in mora ljubiti, da prav uspeva; kot rabita mavrica in cvetlica sonce, da gresta prav iz zemlje, rabi človek ljubezen, da gre dalje. - In če ima rad skale, zakaj pa ne? "Kamni namreč govoré o njem, torej o tebi," pravi ljudska modrost. To je resda malo čudna, a kar solidna in preprosta je ta ljubezen.

Podobno preprosto in čarobno se bere to Kmeclovo hribovsko knjigo. Zbral sem 18 naslovov našega hribovskega leposlovja in jih do tega prebral sedem. Od teh se mi zdijo še posebej zanimivi trije. Svetinov pustolovsko-biografski roman Stena, ki romanizira našo skalaško legendo Joža Čopa, se mi zdi najbolj pritegljiv; Planinčevi zapiski dušeslovca in alpinista Klementa Juga se mi zdijo najbolj modri; te prigode Matjaža Kmecla pa so gotovo narlepše ubesedene.
Njegov jezik je sočen.

"Trenutek zatem sva se začela potapljati, navzgor pa so brbotali samo še mehurčki spominov. Kakšno stranje ta tržiška megla! Kakšno stranje! Tako je bilo Uršiki, ko jo je povodni mož vlekel na dno Ljubljanice!"

Obenem je Kmecl pogumen in vročičen, da se zdi, kot da je vse od prve pa do zadnje, 222., strani in vrstice napisal v eni sapi. Res mojstrsko. To ni več tako nenavadno, ko se pozanimamo, da je Kmecl priznan književnik. Pa vendar ostanemo presenečeni, saj spada to gorniško delo na rob njegovega ustvarjanja.
Pa tudi pomenljiv je Kmecl. Na številnih mestih zavije svojo gorniško prigodo tako, da je jasno, da smatra hribolazenje, plezanje pa še posebej za življenje v malem.

"Lastnost, ki še posebej krasi vsakega pravega gorolazca, je, da ne rine za vsako ceno kamorsižebodi, marveč da se modro obrne, če postane stvar negotova, da se mu sploh ne zdi škoda ne časa ne naporov za varno vrnitev."

To drži kot pribito; sam se kdaj zaplezam v skali, pa vedno ko se s tem ponižno sprijaznim in se vrnem za nekaj potez - kdaj je dovolj že ena sama - pa nato pogledam za novo napredovanje, se mi odpre. Tako se vendarle odpira tudi življenje, vedno se odpre, saj ponuja toliko več možnosti. Le priznati mu moramo premoč in naresti kdaj kakšen korak ali dva nazaj.

Od 14 poglavij sta me najbolj zabavali storiji Še enkrat Triglav in Skupno ležišče, čeravno je duhovit Kmecl ves čas in so druga poglavja še bolj pomenljiva. A precejšna morala je tudi v teh dveh.
V prvi vodi avtor kolega na vrh Triglava. Ta je že pošteno v letih, obenem pa precej rejen in prav nič gorniško podkovan. A zagret, to pa je, na vsak način hoče na vrh. Pa gresta. Na poti se potem ves čas ustavljata, saj kolegu grozijo kamenčki v negorniških copatih, sončarica pa lakota in takojšen napor, ki da je slab za prebavo. Še bolj smešno se vse zaplete in razplete. Naposled vrha ne osvojita, sestopita s Kredarice, kolega pa zapriseže goram večno sovraštvo. Pa ne za dolgo, saj že čez 14 dni najavi, sa si je kupil prave gojzarje in da misliti iti tokrat do konca. Nad tem se avtor zamisli.

"Na, vraga! Kaj pa je to? Psihoza? Užaljenost športnika, ki je odnehal tik pred ciljem? Neodmrte kompenzativne težnje? Napuh - Ali pa - ali pa se lahko vname celo star panj in zagori z mladostnim, nepogasljivim plamenom?"

Druga storija, Skupno ležišče, se mi zdi poleg anekdote Borisa Cavazze in Vitomila Zupana s svetovnega prvenstva v boksu v Ljubljani leta 1970 najbolj smešna zapisana beseda. (Oboje je na vidnem mestu v dveh drugih zapisih: Zupanova anekdota, 29.5.2006, in Kmeclova prigoda, 4.6.2006.) Vedno me lahko nakrohotata za cel dan.

* * *

S prijatelji pod macesni je super hribolazniško čtivo. Vesel sem, da mi je padlo v roke. Pravzaprav so me k branju zvabile besede Janeza Ruglja: "Knjiga opisov planinskih tur, ki navdušijo za planinstvo vsakega človeka, ki ni odtujen od narave." - To lahko potrdim. Avtor ne skopari z bolj ali manj povezanimi in sila iskrivimi ter navdušujočimi prigodami, skopari pa z nauki; pač ve, da vsakega prav dobro obrusi življenje samo in to tem bolj, čim bolj se pomatra. Avtor torej ne pozabi večkrat omeniti, da je hribolazenje življenje v malem, kar zaokroži z mislijo pisatelja Petra Roseggerja, "da težja ko je pot, več je milosti."

V smislu doživetja gora, torej tudi življenja, težko prehvalim to ultimativno branje. Da to bralec uvidi, mora zgolj prebrati verigo utrinkov na straneh 55-50 od povedi - "Le kaj, vraga, nas kar naprej vleče gor?" - naprej.

Slika. To smo mi, od leve proti desni: Maja, Jure, Andrej (vsi mladinci PD Matica) in Bo v jutranji sončni kopeli na eni izmed fužinskih planin na poti na Zelnarico (2320 m) pred okroglim letom dni. - Če že ne morem v naročje gora, me lahko grejejo spomini.

... Calvin and Hobbes: Reading Complicates (II)

2006-07-21T23:25:00.000+02:00

... Gašper in Hops: Kontemplacija, narboljše pri branju?

2006-07-14T16:52:00.000+02:00

David Auburn: Proof

2006-07-12T12:05:00.000+02:00

Nekje na pol poti med norostjo in genialnostjo je kraj, ki ga doseže marsikateri veliki um. Tam vidi, česar navadni ljudje ne morejo. Vrne se in skrivnost obelodani. Zdaj vprašanje se postavi. Ali je veliki um ostal v tistem preseku med norostjo in genijalnostjo ali se je morda nagnil preveč vstran pa ga je pogoltnila norost, ali pa se je obrnil v pravo smer in jeklen zakorakal v čisti prostor genialnosti?

Matematika je eno bolj hvaležnih področij za ilustracijo tega. Matematiki navadno ustvarjajo v samoti, kar je drugače od večine ostalih znanosti, kjer ljudje delajo na velikih projektih in v velikih skupinah. Pomislimo na švicarski CERN, pospeševalnik osnovnih delcev, kjer celo mesto Geneva diha z več tisoč raziskovalci fizike osnovnih delcev, ki so usmerjeni k istemu cilju, na primer k odkritju kakšnega novega osnovnega delca, kot je Higgsov bozon. Neka povezava med norostjo in genialnostjo, med nagnjenjem k mentalnim obolenjem in visoko sposobnostjo za matematiko, verjetno obstaja. Da matematika zapelje ljudi v norost, vendarle ne more veljati. Da pa se rahlo nori ljudje radi spogledujejo z matematiko ali matematičnim pogledom na svet, je že kar smiselna trditev. Povezava je nekako enosmerna.

Všeč mi je, kako v zadnjem času vsebolj trkata znanost in pop kultura. Vsak dobro pozna svojo plat. Skupni izdelek, samo če ga vodi malo bolj dojemljiv človek, je ponavadi zelo zanimiv: filmi A Beautiful Mind, Good Will Hunting, Pi, Contact, pa gledališke predstave, radijske igre, knjige, na primer The Curious Incident of the Dog in the Night-time, in navsezadnje Google. Meni se zdi, da filozofi v tem zaostajajo. Ne držijo koraka z dosežki znanosti. Sam bi rad prisluhnil filozofiji o superstrunah in supersimetrijah, pa ne morem. Tako o tem čvekajo le znanstveniki, ki pa zares čvekati praviloma ne znajo. Tu je treba vzeti v zaščito Briana Greena, Richarda Dawkinsa, Douglasa Adamsa in druge, ki tako vejo kot znajo čvekati.
Do pred kratkim je Hollywood postregel z dvema všečnima matematičnima filmoma.

Film Čudoviti um / A Beautiful Mind (2001) je poiskal navdih v življenju Johna Nasha (na sliki levo). Ta je bil precej poseben in samoten že kot otrok. Leta 1950 spiše doktorat iz teorije ravnovesja, kar postane Nashovo ravnovesje. Leta 1959 gre proti svoji volji v psihiatrično bolnišnico zaradi paranoidne shizofrenije in rahle depresije, ki se kaže v slabi samopodobi. (Njegov prvi sin je prav tako: matematik in boleha za shizofrenijo.) Leta 1994 prejme Nobelovo nagrado za ekonomijo. (Njegove ugotovitve se povečinoma rabijo v ekonomskih vedah.) Leta 2001 se mu prikloni omenjeni film, resda všečno, vendar tudi precej netočno: tako življensko kot matematično. John nash se vse življenje bori z duševno motnjo, njegova genialnost izpuhti, vendar ostane v čislih družine in akademskega kroga. Russel Crowe (na sliki spodaj) je v vlogi Johna Nasha dopadljiv, a film sam je tako netočen, da je lik že na pol fiktiven. Za resne bralce in gledalce so gotovo boljši: strokovna knjiga John Nash's The Essential John Nash (2001), biografija Sylvia Nasar's A Beautiful Mind: The Life of Mathematical Genius and Nobel Laureate John Nash (2001) in teve film A Brilliant Madness. - Splača se obiskati že spletne duri slednjega.

Will Hunting v filmu Good Will Hunting (1997) je čisto fiktiven junak. Rad požira knjige, s prijatelji pohajkuje po barih in se pretepa. Genialno pomni podatke in rešuje zapleteno matematiko. Vzbudi zanimanje profesorja z MIT, Fieldsovega nagrajenca (Fieldsova medalja je podobna Nobelovi nagradi, le da Nobelove nagrade za matematiko ni in da prvo podelijo na vsake štiri leta), da ga poskuša vpeljati v stvarno življenje, vendar Will na koncu stopi na svojo pot. "I have to go see about a girl," poreče, da si gre poiskat resno dekle. Konec je optimističen, lahko si predstavljamo, da je Will končno odrasel in da hoče zaživeti. Tudi Will Hunting (na sliki spodaj ob psihiatru) je genialen, vendar ne posebej nor, prej hudo ranjen in neprilagojen.
Žal film bolj slabo (nerealistično) kaže, kako se obnašajo in kaj poganja matematike.

Filmsko matematična poslastica prejšnega leta (v naših kinih tega leta) je film Dokaz / Proof (2005), ki se pogumno sprehaja v prostoru med genialnostjo in norostjo. Film naj bi pri nas štartal sredi julija. Temelji na istoimenski drami. Ker sem jo že prebral in videl film, sem se domenil z revijo Premiera, da spišem dobrih 1500 znakcev ...

Filmskih priredb stripov in knjig smo vajeni, gledaliških iger manj. Morda jim ne zaupamo, a pred nami je svež film Dokaz, ki prej kot prireja, kar prenaša uspešen gledališki prvenec Davida Auburna iz leta 2000. Igra je šla iz Broadwaya v London, kjer je glavno vlogo odigrala Gwyneth Paltrow. Nekaj let pozneje še enkrat: združi moči z režiserjem Johnom Maddenom (Zaljubljeni Shakespear) in odigra isto vlogo.

Poleg njenega skrivnostnega lika nesamozavestne in ljubeče hčerke, sta glavna še: oče (Anthony Hopkins), nekoč genialni matematik, ki je, star 22 let, revolucioniral tri osnovna področja, od takrat naprej pa v demenci drsel navzdol; ter ljubezen prve in asistent drugega, mlad matematik (Jake Gyllenhaal), ki ni genialen, a je bolj stvaren.

Prej kot film o matematiki, je film matematičen. V njem ni dosti same matematike, vendar mnogo bolje kot dva druga sorodna filma, Čudoviti um in Dobri Will Hunting, prikaže življenje matematikov: kako razmišljajo in se odzivajo. Posebni vsebini navkljub, je ogled filma prijeten, matematika je podana nevsiljivo.

Film preveva dvojnost, ki na koncu steče na pravo stran. Dvojen je že pomen naslova. Hčerka v sobi pokojnega očeta razkrije radikalen dokaz o lastnostih praštevil, vendar ji nihče ne verjame, da je njen. Dokaz rabi orodja zadnjih 20 let, kot so posebna oblika geometrije in naključne matrike. Težko verjamemo, da bi bil nori oče zmožen slediti in rabiti ta orodja kljub občasnim treznim obdobjem.

Dvojno je vprašanje, ali je hčerka pobrala od očeta poleg genialnosti še nagnjenje k duševnim motnjam. Kot oče za shizofrenijo, bi ona rabila strokovno pomoč vsaj za depresijo.

Najbolj pomenljiva je dvojnost njene nravi: Je prizadevna, rada bi se uveljavila kot matematičarka (v filmu je šala o Sophie Germain, prvi veliki matematičarki iz 18. stoletja), a noče ponižati in prizadeti očeta. Dokler je živ, rada skrbi zanj, vendar bi rada tudi živela na svojem in končala šolo. Zaščitniški sestri, ki jo hoče odpeljati s seboj domov in paziti nanjo, verjame le na pol. Na pol verjame fantu, da jo ima rad le zaradi nje same. Na pol verjame tudi vase.

Paltrow obvladuje lik dobre, a razdvojene ženske. Zmožna je izrednih stvari, a sprva ni dovolj močna, da bi se obrnila in jih zgrabila, čeprav so na dosegu njenih rok. Dvojnost pa ji ves čas plahni in s tem raste samozavest, tako da na koncu odraste in očeta preseže tako matematično, le nadgradi njegovo delo, kot duhovno: ne znori, raje zaživi.

... vendar sem prav zapisal, "da naj bi štartal", saj film ne bo štartal to poletje, ker ga je distributer ravnokar umaknil s sporeda za nedoločen čas. (Zakaj, čemu, ne vem točno, morda ne bi bilo dovolj zanimanja zanj ali pa moti visoka temperatura, dasi ni godna za umevanje.)
Morda bo film vendarle prišel na naša platna jeseni. Pa bom takrat za Premiero spisal boljši tekst, saj ta sploh ni tako dober, kot je dober film. Gre za prav dober film, dodelan, globok in pomenljiv. Vsak stavek je smiselen, noben ne zavira. Čutiti je neko optimizacijo. Zdi se, kot da ni nič odveč in obenem nič premalo. Očitno tista štorija o ameriških scenarijih - da naj bi jih 9 romalo v koš, 10. pa v oddajo - ni iz trte zvita. Pravim, da drama ni bila prirejena v film, temveč kar prenesena, saj so scene domala vse enake kot tudi okrog 80% stavkov. Auburnu je pri prenašanju scenarija priskočila na pomoč Rebecca Miller, ki je mimogrede hčerka znamenitega dramatika Arthurja Millerja.

Ta film je matematično precej boljši od Čudovitega uma in Dobrega Willa Huntinga pa še bolj duhovit je. Poseben je tudi zato, ker je glavna junakinja ženska. Nasploh film malo spominja na življenje Sophie Germain, prve velike matematičarke 18. stolerja. (Za zanimiv vpogled se splača prebrati vsaj članek v Wikipediji: Sophie Germain - Wikipedia.)
Matematiki ob imenu Sophie Germain pomislijo na njena, Germainova praštevila. Navadna praštevila so naravna števila z natanko dvema deliteljema: 1 in samim seboj; 7 je praštevilo, saj ga brez ostanka delita le 1 in 7; 12 ni praštevilo, saj ga brez ostanka deli več števil: 1, 2, 3, 4, 6 in 12. Praštevilo je lahko Germainovo, če je praštevilo tudi njegov dvokratnik plus ena, se pravi: praštevilo p je Germainovo praštevilo, če je 2p + 1 tudi praštevilo: 5 je Germainovo praštevilo, ker je 11 praštevilo; 7 ni Germainovo praštevilo, ker 15 ni praštevilo.
Tu nagradno vprašanje se postavi. Med številoma 1776000 in 1831000 je 3847 praštevil. Koliko od teh je Germainovih? Kdor prvi napiše prav v komentar, mu dam 1100 SIT, nakažem prik Klika. Da pa obenem še raztolmači izvor vseh številk: obeh velikih mejnih ter treh tolarskih zneskov, mu pridam še 4400 SIT, tako da bo dobil skupaj 5500 SIT.

Naj se obregnem še ob minus vseh treh filmov. Vsi namreč bolj ali manj puščajo vtis, da so matematiki:

- duševno zmoteni, in da rabijo pomoč,
- ošabni in nesramni,
- nedružabni,
- tekmovalni
- in ustvarjalni le kot mladi.

Vtisi so napačni stereotipi.
To lahko zagovarjam, saj poznam mnogo matematikov, tako profesorjev in asistentov z univerze - študiral sem matematično fiziko - kot drugih.
Kaj se plete po glavah matematikov! Naj ne začnem ... Da gre za rahlo do močno odklonjene, drugačne ljudi, to je res, vendar tudi praviloma po srcu dobre ... Stereotipe odločno zavračam. Dokaz vendarle prav dobro portretira precej ekstremne matematike. (Manj ekstremni verjetno ne bi bili vredni filmske zgodbe.)

(Na spodnji sliki: levo David Auburn, desno naslovnica knjige-drame, spodaj azijski poster k novemu filmu.)

Richard Bach: Jonatan Livingston Galeb (II)

2006-07-08T21:42:00.000+02:00

Jonatan Galeb, zapiše avtor v posvetilu, živi v nas vseh. Vendar ni vsakdo Jonatan. Sam jih poznam malo, pa poznam kar nekaj ljudi.

Delovni dan je za večino delovni dan jate: bojevanje za koščke živeža, prerivanje ob koritu. Jonatan je raje malo stran, sam zase se vadi. Njemu ni veliko do jedače in pijače, bolj kot vse drugo na svetu mu pomeni leteti in leteti si želi vse bolje. A to je nadvse nepriljubljeno pri drugih, še celo starše bega, da porečejo:

Zakaj, Jon, zakaj? Zakaj je tako težko ravnati enako kot preostala jata, Jon? Zakaj ne moreš pustiti nizkega letenja pelikanom, albatrosom? Zakaj ne ješ? Jon, same kosti in perje so te!
- Nič za to, če so me same kosti in perje, mama. Rad bi le vedel, kaj lahko počnem v zraku in česa ne morem, to je vse. Rad bi pač vedel.

Nato še oče pove svoje, Jonatan le prikima in pravi, da bo poskusil. Naslednje dni skuša posnemati jato: vrešča in se otepa okoli pomolov za koščki rib in kruha. A kmalu povesi glavo, ne gre mu, to ni zanj. Vse to je tako prazno, si misli, ves ta čas bi bil lahko prebil pri učenju letenja. Toliko se je treba učiti!

Zdaj zopet leta in živi po svoje. Pa ga jata izobči. Postane izobčenec, umakne se. Nauči se trikov in spozna ter vidi več, kot je kdajkoli sanjal. Naposled se ozre za sabo na zares dolgo in prijetno življenje.

Na mnogo vrst se razdelimo, a tako v grobem na dve: na pesnike pa na kmete. Z nobeno oznako ne mislim nič slabega: kmet je prvobiten in eden najbolj iskrenih poklicev nasploh. Kmeta cenim domala nad vse: ker zna povedati po kmečk, kar pomeni preprosto, kratko, bistro in jedrnato; ker dela ponavadi le toliko, da preživi svojo družino, in si tako ne kopiči bogastev, ki jih zares nihče ne rabi - pohlepa ne pozna; pa na primer še zato, ker je ves čas aktiven na soncu in zraku, da se ne odtuji ne sebi ne naravi. Rad imam kmete in v tem smislu gledam na svoj meščanski status s kar visokega vrha.
Pesniki so po drugi strani ubogi, nimajo veliko, ne strmijo k materialnemu, raje se zatekajo v nestvarnosti, da jim pravimo eskapisti. Vendar je treba zapisati, da imajo poeti dobra in čista srca, kot je čist gorski izvir.
Da smo kmetje ali pesniki in da ni dobro druge spreminjati na silo (morda je uspešna le mehka namera ljubezni), je lepo povedal nek John Boyle O'Reilly (1844 - 90) v štirih angleških verzih:

You may grind their souls in the self-same mill,
You may bind them, heart and brow;
But the poet will follow the rainbow still,
And his brother will follow the plow.

Pesem se mi zdi lepa in pomenljiva. Morda sem jo zato poskušal prenesti v naš jezik:

Ma lahko jih zmelješ v sončni prah,
jim povežeš oči in v kosti naženeš strah,
ampak pesnik bo šel še vedno za mavrico
in njegov brat na njivico.

Charles Darwin nas po drugi strani nič ne deli: pravi, da je človek samo eden. Ježek se z njim pri priči sporeče:

Nenene nenenene nene nene!
NE! NE! NE! NE! NE!
Darwin nima prav!
NE! NE! NE! NE! NE!

Človek ni eden, človeka sta dva:
eden špancira, a drugi gara ...

No, prisluhni mu do konca. (- MP3)

Tudi Ježek razdeli ljudi na dvoje: na kmete, tiste ki garajo, pa na pesnike, tiste ki se sprehajajo. Vendar le prve smatra za prave ljudi - tako kot Janez Rugelj: Kdor ne dela, ni zares človek -, ko drugim ne pripiše veliko pozitivnega. Res pa Ježek med pesnike šteje tudi penzionerje po duši - ljudi, ki bi lahko delali, pa ne dajo nič od sebe.
Pesniki živijo nekako sami zase, radi se učijo in ukvarjajo s stvarmi, ki zanima njih, radi oplemenitijo svojo bit in hodijo v neki enostavni smiselni smeri. Tako dajo družbi kaj malo, predvsem dajejo sebi. Je to nenehno masturbiranje? Vendar v času, ko gre 18% ameriškega prihodka na račun prodaje orožja (- film Gospodar vojne / Lord of War, 2005) in dobršen del svetovnega gospodarstva temelji na prodaji cigaret, alkohola in drugih drog, se da argumentirati oboje: da so pesniki egoisti ali pa altruisti. Raje kot da bi delali krivico in stopnjevali nepravico ali sploh povečevali entropijo, ne delajo nič. - Kaj jim lahko zares očitamo?

... Calvin and Hobbes: Quiet While Fun (II)

2006-07-07T07:58:00.000+02:00

... bos.zrc-sazu.si

2006-07-06T14:03:00.000+02:00

Dopade se mi beseda zatrep. V Delu 9. avgusta 2000 sem našel primer (gorske) rabe:

Dolina Trente je kot zakrivljena pastirska palica. Njen ročaj je zatrep Zadnje Trente. Tako jo je opisal dr. Julius Kugy, ki med nebom in trentarskim kraljestvom vlit v bron še vedno čaka na poetično rožo slovenskega gorskega cvetja, Scabioso trento.

"I, kako si to našel!?" Te zanima tudi, kako poslanci v državnem zboru rabijo oznake: shizofren, kreten, aboten? ISJ oziroma Inštitut za slovenski jezik na svojih durih ponuja izvrstne aplikacije:
- Nova beseda je iskalnik besed (-nih zvez) v kontekstu v: časopisu Delo, zapisnikih sej DZ, revijah Monitor in Viva, znansvenih publikacijah, polleposlovnih del, opusih Draga Jančarja, Cirila Kosmača in Ivana Cankarja ter posameznih knjigah drugih avtorjev. Verjetno bodo kmalu vključili še vse učbenike, od osnovno-do visokošolskih in Enciklopedijo Slovenije, pa tudi seznam imen krajev, vod in vrhov iz Atlasa Slovenije.
- Seznam besed združuje dobrih 300 tisoč lem (osnovnih besednih oblik).
- Beseda je malo drugačna od Nove besede, verjetno je njena predhodnica, tu je najti tudi prevode svetovne literature: Ukinili bomo orgazem. GO 84 5688 / George Orwell: 1984. (- "morda 5688. stavek?" op. Bo)
- SSKJ oziroma Slovar slovenskega knjižnega jezika je iskalnik po bazi besed, ki so jih strokovnjaki zbirali dve destletji od leta 1972 dalje.
- ...

Zanimivo:
- Na leto naj bi Slovenci zapisali (v časopisih, knjigah, šolskih izdelkih ... "tudi na blogu?") dobre 2 miljardi besed, kar znese v povprečju dobrih tisoč na prebivalca. Zase lahko rečem, da sem nadpovprečen. Samo včeraj sem spisal članek za revijo Premiera, v katerem je okrog 500 besed.
- Bogat vir besed je splet. ISJ se je povezal z upravljalci iskalnika Najdi.si.
- Slovenščina naj bi poznala okrog 450 tisoč besed.
- Naloga in prihodnost zgornjih aplikacij je biti splošen izobraževalni in raziskovalni vir, iz katerega razumniki črpajo pri pisanju.
- V pripravi so slovarji (vsi elektronski, "vsi zastonj!?") novejšega slovenskega besedja, frazeološkega, sinonimskega in vrsto terminoloških: papirniški, gledališki, alpinistični ...
- ISJ vodi duhovita filozofija: Moramo imeti zelo tehten vzrok, da besede, ki se pojavi več kot desetkrat, ne uvrstimo v slovar; če se pojavi manj kot desetkrat, pa tudi zelo dobro razlago, da jo uvrstimo.

Viri:
- Slovarske in besedline zbirke ISJ. http://bos.zrc-sazu.si.
- Slovensko besedišče. Na spletu bo najbrž okrog 450 tisoč besed. Delo 16.6.2006:14.

... Calvin and Hobbes: Quiet While Fun

2006-07-05T23:59:00.000+02:00

... nagrada kresnik (II)

2006-06-30T19:20:00.000+02:00

Pred dnevi, dan pred Kresnikom 2006, sem zbral seznam nagrajencev od začetka leta 1992 dalje. (Prireditve se nisem mogel udeležiti tako, kot bi si želel. Pa to velja za Kresnika 2007!) Zdaj se ve, kdo je dobil letošnjo nagrado. To je Milan Dekleva za knjigo Zmagoslavje podgan. O knjigi vem predvsem to, da jo gotovo preberem - več spodaj. Na tem mestu pa kaže zapisati osvežen seznam nagrajencev. Črno in odebeljeno sta označena: edina kresnikova knjiga, ki sem jo sam prebral, in s tem moje kulturno barbarstvo. Stanje kaže popraviti. Ne, barbar ne bom več. Ob takšnih knjigah bi moralo iti zlahka. Pri prejšnem zapisu sem prosil bralce nagrajencev, da pustijo v komentarjih kakšen svet ali dva za branje. Oglasil se je mojster ill-advised in navrgel mnenje o Grenkem medu Andreja Skubica (Kresnik 2000), a me njegove besede niso očarale. Tako imam za začetek v planu dve, označil sem ju zgolj črno, neodebljeno.

1991 Lojze Kovačič: Kristalni čas
1992 Feri Lainšček: Namesto koga roža cveti
1993 Miloš Mikeln: Veliki voz
1994 Andrej Hieng: Čudežni Feliks
1995 Tone Perčič: Izganjalec hudiča
1996 Berta Bojetu: Ptičja hiša
1997 Vlado Žabot: Volčje noči
1998 Zoran Hočevar: Šolen z brega
1999 Drago Jančar: Zvenenje v glavi
2000 Andrej Skubic: Grenki med
2001 Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit
2002 Katarina Marinčič: Prikrita harmonija
2003 Rudi Šeligo: Izgubljeni sveženj
2004 Lojze Kovačič: Otroške stvari
2005 Alojz Rebula: Nokturno za Primorsko
2006 Milan Dekleva: Zmagoslavje podgan

Milan Dekleva (zdaj je star 60 let; vidi odlomek video intervjuja: Svet iz besed - Milan dekleva, MPG) je raznovrstni literat, izobražen, delal je kot novinar, veliko pesnil in pisal za otroke. Podobno kot Svetlana Makarovič leta 2000 je prejel Prešernovo nagrado, a drugače kot ona, ki je nagrado zavrnila, jo je on sprejel. (Zdi se mi, da je Svetlana Makarovič v vsej zgodovini Prešernovih nagrad in plejadi nagrajencev /dobrih 300 - prej so nagrado dajali večim, tudi desetim in večim, danes praviloma le dvema/ od let 1947 do 2006 edina, ki je storila tako. In sam ji dam delno prav. - "Kaj zdaj, ji daš ali ne daš prav?" - Če je tako, potem ji dam prav. Sem namreč podobno konfliktna oseba in jo dobro čutim.)

Za otroke je Milan Dekleva prevedel tri dela Roalda Dahla, nepozabnega Dahla (za več poglej moj angleški zapis 16.5.2006): Odvratne rime (prevedeno leta 1995; v originalu Revolting Rhymes - Dahl je napisal tudi knjigo Revolting Recipes, za katero pravijo ljudje: "This book has the best recipes EVER!", "Willy Wonka never had it this good!", "Scrumdiddlyumptious!", "Try the bird pie!"), Čarobni prst (1998; The Magic Finger) in Čarlija in tovarno čokolade (2003; Charlie and the Chocolate Factory).
Ko sta zadnji dve pogojno otroški, pri prvi, Odvratnih rimah, oznaka pogojno nasploh stoji na mestu. Gre za prepesnitev in vsebinsko spremembo znanih pravljic: Pepelke, Jakca in čudežnega fižolčka, Sneguljčice in sedmih palčkov, Zlatolaske in treh medvedov, Redeče kapice in volka ter O treh prašičkih. Spremljajo jih sicer še (enako pogojno otroške) ilustracije Quentina Blakea ... Vendar Dahl šokira z: nasiljem, pohlepom in ironijo. "Tako je rdeča kapica moderna, neskrupulozna punčara, zelo nevarna, saj nosi v spodnjicah pištolo. Posebno pri srcu so ji plašči iz volčjega krzna in tako poči prvega volka v lastni pravljici in drugega v Treh prašičkih, za namenček pa prašička konvertira v kovček," zapiše Bošjan Resimovič v Pravljicah malo drugače. Zadnjo prigodo iz Odvratnih rim, v angl. The Three Little Pigs, sem našel na spletu. Zadnji verzi lepo kažejo, da se Dahl s stranmi (za kratke vsebine vseh šestih pesmic-pravljic glej Revolting Rhymes - Wikipedia) le še bolj odklanja in odklaplja: Ah, Piglet, you must never trust / Young ladies from the upper crust. / For now, Miss Riding Hood, one notes, / Not only has two wolfskin coats, / But when she goes from place to place, / She has a PIGSKIN TRAVELING CASE.
Kot se spomnim prevoda Milana Dekleve, je posrečen.

Da je bil Milan Dekleva novinar, se lepo kaže v intervjuju Dela z njim (16.6.2006:13), kjer govori o magrajeni knjigi Zmagoslavje podgan, in kjer se lepo vidi, da je Dekleva raziskal številne pristne vire, predno je zapisal razviharjeno zgodbo tistega prostora in časa med svetovnima vojnama. Bolj natančno gre za biografski roman o Slavku Grumu (1901 - 1949), široko razgledanemu razumniku in občutljivemu umetniku ter globoko razkoljenemu človeku, ki je ustvarjal in bival z zanosom v eni ter tesnobo v drugi roki. Čeprav je nosil v sebi razcepljeno osebnost, ni poznal polovičarstva: živel je na ostrini bitve, vedno je stavil na vse ali nič. Tako se je - ta Kosovelov totalni človek - predajal do konca v uporništvu, ustvarjanju in užitkarstvu. Zato je živel ... životaril travmatično v ljubezeni pa v odnosih: dom - svet, znanost - leposlovje, živosti - avtomatizem, naključje - aksiomatičnost, treznost - zasvojenost ... Samo s tem kratkim vpogledom sem se z Grumom močno poosebil, da bo knjiga gotovo - padla, kot rad pravi Peter Štrovs / blog oslikarstvuinšečem.

... Gašper: Vsak velik pisatelj je sprva veliko bral

2006-06-25T22:48:00.000+02:00

Drago Jančar: Klementov padec (II)

2006-06-22T20:42:00.000+02:00

Drago Jančar (mu pristojijo brki, kaj), naš plodovit pisatelj, romanopisni zastavonoša, dramatik in esejist je bil leta 1987, ko je spisal dramo Klementov padec, življenjepisno igro o Klemenetu Jugu, doktorju filozofije in planincu, star 39 let. Tako sodi delo na konec njegovega zgodnjega opusa. Prvič je bila uprizorjena naslednje leto v MGL z Janezom Škofom v glavni vlogi. Takrat sem bil star 9 let in sem jo zamudil, za kar mi je (blazno) žal, baje je predstava zelo dobra. (In baje jo ima RTV Slovenija posneto! tako da upanje, da jo kdaj vidim, ostaja.) Letos februarja so jo uprizorili vdrugo v Gledališču Koper z Rokom Viharjem v glavni vlogi. Zdaj imam 26 let in avto. Šel bom v Koper, sem se odločil takrat pozimi, in si predstavo ogledal.
Potem nisem šel v Koper, marveč je Gledališče Koper s poletjem prišlo v Ljubljano. Oziroma bi bilo moralo priti 31. maja, ko bi bilo gostovalo v ljubljanski Drami, pa ni, ker je nekdo od igralcev zbolel, tako da so predstavo prestavili na 21. junij. To je bilo včeraj. Predstavo sem si ogledal, poročilo sledi.

A pred tem se splača povedati nekaj o nastanku dela. Gre za prenos dvojega znanja v književnost. Prvo je Jugov življenjepis z goro mastnih podatkov, zgodbami in nedoumljivostmi, kar je sploh presenetljivo, umrl je namreč 26 leten. Potem je profil prihiatra Leva Miličinskega (Samomor in Slovenci, 1985), v katerem priznava, da znanost pri fenomenu Klementa Juga in njegovi sorti samomorilnosti ne more prodreti do konca. Naposled je bil gradivu izpostavljen Jančar, potegnilo ga je vase, da je v smislu čes, mogoče pa lahko tu kaj naredi umetnost znanja združil in ju prenesel v književnost. Prenos je verna sled gradivu, izposodil si je dialoge, čez vse pa speljal privlačno štorijo intelektualca in telovadca ter posebneža kot metaforo nezmožnosti posega v mehanizem apatične družbe. Jug je bil namreč prizadeven človek, druge je želel vpletati v svoje aktivnosti, jemal jih je s seboj v gore, predaval jim je o vsem, kar je vedel, razdajal se je, tako je bil plemenit, a mrzil je lenobo. Da je rad delil, v tem vidim sam le dobro. Ni hotel vladati drugim, želel jih je le spreobrniti, tako da jim je kazal sadove svoje višine letanja, tako usmkega kot telesnega. Tu je naposled zašel v velik konflikt s čustvovanjem. Kot ena izmed inteligenc, je čustvovanje nekaterim ljudem precej pomembna, tega Jug ni mogel razumeti, sam se ni zmenil zanjo. Zaljubi se lahko vsaka smet. A se v milo punco Milko zaljubi tudi sam. Navdajo ga strasti, ki jih prej ni poznal in za katere si je domišljal, da jih ima v oblasti. Pa jih nima. Spreminjanje Milke mu ne gre najbolje od rok, kar preveč je nasilen. Seveda, ljubi jo. Pravimo, da hotenje po spreminjanju izhaja in naklonjenosti. Tu Jug prestopi meje svojih zmožnosti in stopi v neki svet, ki ga tudi sam več ne obvladuje, pravi Jančar. Zgodba se zaključi tragično.

Predstava. To je ena luštna predstava.
Gibljive igralce sem požiral z odprtimi očmi in ušesi ter na koncu pripomogel k silovitem aplavzu. Scena je prijetna, enostavna, prehodi med prizori gladki, spremlja jih mehka glasba in podobne luči. Zanimiva je scena za glavno, kjer se v prehodih med prizori godijo vsakodnevne stvari: enemu veter odpihne kapo, drugi sklonjen z obleko nad glavo beži pred dežjem, profesor se rad pogleda v ogledalo, tej živahnosti se lepo pridruži muzika ... tej pomožni sceni pravijo odrski pas hiperrealnosti. Nad celo sceno se tri metre v zraku napenja jeklena konstrukcija, nekakšen plezalni poligon, po katerem se Klement obeša kot opica, in ki v zgodbi poleg plezalnih vrvi poudari splošno globino in posebno alpinizem. (Sliki levo posnel Radovan Čok. - vir; večja prva slika in druga)

Igralci slikajo svoje like dobro. Mladi Rok Vihar je imel sprva malo treme ("pred zahtevnimi Ljubljančani?") pa se je že v naslednjem hipu uravnal v vlogo pozornega, a vzvišenega Klementa. Boris Cavazza je v vlogi Klementovega znanstvenega mentorja (- Klement: Vi me niste izročili znanosti, vi ste bili le tu.) trd in neizprosen sogovornik. Nasploh so igre polne energije, da so me pritegnile. Ni se mi zdelo, da kaj manjka, da je česa preveč, dopadla pa se mi je že Jančarjeva predloga sama. Predstava me je zadovoljila, čeprav je zunaj potreb potrošniške družbe današnjega časa in sveta, ki se materialno strahotno napreza. Videl sem več vrednot: preprostost, urjenje telesa, brusenje uma in negovanje čustev. Slednje gre Jugu najslabše od rok, to predstavijo drugi igralci, ki pa niso tako bistri in spretni kot Jug, tako da se porodi vprašanje, če lahko kdo poseže po vseh teh vrednotah hkrati? Do neke mere gotovo. V vsem pa se briljirati verjetno res ne da.

Gre za iskreno in dodelano predstava. Všeč mi je, da je "neko" Gledališče Koper prišlo v naše meso in me, Ljubljančana, tako zadovoljilo.

* * *

O drami Klementov padec sem sicer pisal pred časom (14.2.2006), a zdaj o Klementu Jugu vem toliko več zanimivih stvari, da velja napisati še kaj.

Prebral sem Gled ga, občasnik Gledališča Koper in Obalnih galerij Piran. V letošnji februarski številki (slika levo) je moč prebrati intervju z Dragom Jančarjem (- berljiva fotografija dvostrani) in dodelan zapis Matjaža Briškega o Jugu, kateremu je dodana še kratka kronologija Jugove življenske poti 26-ih let.

Klement Jug. (1997). Stena in smrt: planinčevi zapiski. Založba Karantanija, Ljubljana. 210 strani.

Pred časom sem zbral 15 naslovov hribovskega leposlovja (17.4.2006) in jih 7 prebral. Knjige so različne, ni jih lahko primerjati, a nekako me je najbolj prevzela Stena, epopeja Toneta Svetine o hribolazniških legendah: Tonetu Čopu, Klementu Jugu in Triglavski severni steni ter njenih osvajalcih.
Zdaj pa ko sem prebral Jugovi Steno in smrt, moram reči, da mi je ta knjiga najljubša. Vendar jo težko predlagam komurkoli, negornikom bi znala biti nerazumljiva in neprivlačna. Jaz pa sem gornik in seže mi globoko, res globoko čisto do dna srca. Sredica je iz 10 poglavij, 10 spisov-utrinkov s tur v Julijskih in Kamniških planinah. Jug v takšnih planinskih spisih vidi veliko koristi, saj naj bi opisovali in vzpodbujali: pogum, požrtvovalnost za tovariše, zvestobo, odpovedovanje udobnostim in drugim užitkom, samohotno disciplino ... sploh je do civliziranega meščanstva neizprosen: Zgodovina kaže, da so bili narodi močni le tako dolgo, dokler so poznali požrtvovalnost, ko pa jih je tako imenovana civilizacija pomehkužila in jih napravila odvisne od naslad in individualne sreče - so propadli. Spise uvede udaren uvod O smotru alpinizma, utrinki pa so zabeljeni z nauki, kar dela knjigo imenitno zaokroženo filozofijo hribolazenja. Rad bi povedal malo o tem in še kaj o Klementu Jugu.

Mnogo nas je in mnogi so zagovori, zakaj in čemu gre kdo v gore. Enkrat sem se sam preizkusil z vprašanjem in izpisal 8 točk. Torej, v gore lazim, ker:

1. je dan telovadbe zame srečen dan,
2. me na vrhu preplavi moč,
3. življensko zmago sestavljajo male osebne zmage,
4. med hribolazenjem sobivam z naravo,
5. je hribolazenje zame preprost užitek,
6. sem vesel, da v soboto ne grem nakupovat,
7. uživam v naprezanju,
8. in ker med lazenjem strem marsikateri miselni oreh.

Jug med najbolj pogostimi izgovori zapiše tri: lepota, zdravje in religioznost. In čeprav vse tri čutim, se vendarle moram vprašati:

- Lepota? Ostre skale, umazan kamen in veter čez greben me porežejo, razcapajo in razmršijo.
- Zdravje? Dolga in naporna tura me prekomerno utrudi, da se telesno usposabljam še naslednji dan, dva, veter in dež (toče in strele na srečo še nisem doživel) tudi nista prijetna. A res pa se (malo neskladno) iz daljše ture vrnem "prerojen", čist in svež, sladko miren se vrnem iz takšne ture. Zanimivo je brati Jugove utrinke in žal spoznavati, da so bile ture nekoč veliko bolj polnokrvne. Niso imeli veliko reči, a tiste, ki so jih imeli, so izrabili do konca, preudarili vse možnosti ... danes pa se reči sploh ne popravlja več, kupuje se nove, vse je na voljo, večino pa nedosegljivega, časa zmanjkuje ... Alas! se reče temu po anleško, pomeni pa klic otožja. Včasih so ljudje rajši in bolj duhovito zahajali v naravo.
- Religioznost? Med vzponom ne razmišljam o teh stvareh. (A mogoče gre ravno za to.)

Mnogi sami ne vedo, čemu hodijo v gore.
Jug pravi, da je osnovni motiv gornika in alpinista: stremljenje po prvenstvu, se pravi biti prvi, najboljši, kar pa se sliši primitivno, zelo ... človeško. Za tem primitivizmom se skriva volja, volja do zmag nad čim večjimi ovirami in nevarnostmi. Ker pa gre v primeru hribolazništva za docela miroljubno vojskovanje, je ta volja plemenita. To je po Jugu jedro hribolazništva, in da se drugi motivi le bolj ali manj približajo in pridružijo temu. Po moje ima prav.
Eskapade v hribe in stene krepijo značaj. Jug takoj pristavi, da so veliki in močni ljudje že bili takšni pred uhajanjem v gore, tako da je treba v hribolazenju videti stemljenje krepkih mož po udejstvovanju, ljubezen do gora je učinek njihovih značajev.
Jug razlaga takšne stvari. In ravno zato mi je všeč, saj razlaga stvari, ki jih razlaga le malokdo, in z mero znanja in samozavesti kot še manj od malokaterega. Jug želi doreči nedoročene stvari: čemu v gore, čemu ne, kaj gore dajo, kaj vzamejo? Goram prida smoter, četudi ga same po sebi nimajo.

O Klementu Jugu bi verjetno znal največ in najbolje povedati študent in bloger Luka Lisjak (na sliki levo njegova podobica-avatar), ki s svojima zgodovinskima, filozofskima in družbeno kritičnima blogoma Dexter in Lisjakov b(r)log ozaljšuje našo blogosfero, predvsem pa je Jugov sorodnik (Jug je bil bratranec njegove prababice). Luka pravi, da z njegovimi geni ni prejel alpinističnih strasti, tako da naj se ne bojimo zanj, da bi ga pogubila stena. Dobro, ne bo ga pogubila stena, a v Jugovemu razumevanju aplinizma se skriva abstraktnost: lahko gre za različne dejavnosti, ki telo in um dvignejo tako visoko, da misli sublimirajo v nekaj izrednega in mišice zaječajo s sladkimi sokovi. Katera bi bila ta Lukatova dejavnost - ena mora biti, da to uvidi vsakdo, mora le prebrati kakšnega od njegovih finih zapisov -, ne vem, poznam ga le bežno prek bloga. A očitno je nekaj Jugovega v njem, tako v genih kot drugače.
Spomnija me na njegovega znamenitega sorodnika, vzornega intelektualca. Intelektualec namreč postane človek, ki se je več let sistematično in vsestransko izobraževal in svojo intelektualno osebnost nenehno oblikoval in brusil v raznovrstnem javnem, predvsem pa v nekonformističnem publicističnem delovanju, ter tako postal - po Satru - vest družbe. Za Luka so to - le kar poznam sam - njegovi zapisi in komentarji, ki: se ne obešajo na besede, ne napadajo, temveč dodajajo nek smisel, četudi je osnova relativno revna. Besede, ki pa zgolj očitajo bornost besed nekoga drugega, torej ne pokažejo kake optimistične smeri rešitve, so borne tudi same. Mnogim to verjetno ni jasno, verjetno so še na začetku svoje poti-rasti, jaz pa zdaj veselo rastem in te stvari tako dojemam.

A naj vseeno sam navržem še kaj o Jugu. Njegove letnice: 1898 (Solkan na Primorskem) - 1924 (pod Triglavsko severno steno). Bil je najmlajši izmed šestih (6) otrok, hiperaktiven (kot je bil navit psihoanalitik Guy Grand-Champs ki so mu kot otroku hiperkinetiku namesto medikamentov dali za brati Cicera, kar mu je spremenilo življenje. He, kako pravično in polnokrvno je lahko življenje) že kot otrok, bister, a s slabim šolskim uspehom (kot Newton, Einstein), vedno vključen v neko društvo, bodisi narodnozavedno bodisi telovadno (Sokol) in nenazadnje je bil majhne rasti, kar ga je omejevalo tako v plezanju kot v očeh drugih, da so ga zbadali.
Predvsem pa je bil pošten človek in izredno: vztrajen, nepopustljiv, dosleden, natančen; hrepenel je po popolnosti in spoznanju končne resnice, bil je strog do samega sebe in do drugih, predvsem njemu ljubih. Te značajske lastnosti je gotovo v večji meri odnesel iz svoje prvotne družine, ki je bila najprej klena, kar pomeni, da so se šalili, ko je bil čas za to, in pošteno delali, ko je bilo treba trdo poprijeti.

Svojo osebnost je dodatno oplemenitil v gorah. Vzljubil je stene. Stena z veliko začetnico, ki jo je imel tako rad, in ki ga je naposled kruto zavrgla, je Triglavska severna stena.

Na sliki zgoraj pogled na Steno, kot jo je ujel Marko Kern (en M iz rahlo bajeslovne dvojice M & M) iz spodnjega dela Slovenske poti 12.7.2003. Gre za eno najimenitnejših sten v evropskih Alpah. Je nevarna, čeprav jo je do danes premagal že marsikdo, ne najbolj težke smeri marsikateremu plezalcu (v navezi) na primer ne predstavljajo več posebnih težav.
Ker je bilo osvajanje Stene za časa Jugove tehnike plezanja velik in nevaren podvig, je ironično, da so prav njemu ušle besede: Kdor se nevarnostim privadi, spozna, kako so pravzaprav zelo majhne.

Pričujoča knjiga je posebna, zakaj zadnja poglavja so prepis Jugovega dnevnika neposredno pred nesrečo. Objavljen je bil v Planinskem vestniku skupaj z naslednjim dostavkom:

Tu se končajo - točno vsak dan sproti pisani - dr. Jugovi zapiski. Prihodnji dan, 11. avgusta 1924, je dr. Jug odšel zjutraj sam, le plezalsko opremljen, v Triglavsko steno; vrnil se ni več. Šele 15. avgusta so ga našli njegovi prijatelji pod navpično steno mrtvega, strahovito razbitega. Njegovi zapiski nam kažejo kar demonično strast, ki ga je vodila stopnjema v čim bolj nevarne položaje in mu nudila užitek le v premaganju skrajnih težkoč in nevarnosti. -- Josip Tolminšek

* * *

Ker so besede Klementa Juga tako pronicljive (izpiljene in visoke) pa duhovite, bi rad v dodatek prepisal šest (6) njegovih sestavkov, da ga spoznamo čimbolje.

- Prvi o njegovem "slovesu od mladosti":

Hitro, prehitro so minila leta, na katera se bom spominjal s posebnim veseljem. Bil sem star enajst let, ko se me starši poslali v gimnazijo, čes dasi bom "laže" kruh služil. Oh, ko bi takrat obveljala moja sicer neumna pamet! Kot včasih slepa kura zrno najde, tako sem tudi jaz ugotovil, da zame ni življenja v pustih pisarnah, marveč v prosti naravi. Ko bi bil takrat ubogal svoj notranji glas, bi ne bil zapravil polovice svojega zdravja po ljubljanskih beznicah in bi se sedaj po osmih letih ne kesal za takrat storjeni korak.
Obveljala je želja staršev. Ubogal sem, da bom vsaj narodu koristil, če bom študiral.
Do četrtega razreda je šlo brez posebnih bojev. A usoda je hotela, da sem prišel prekmalu do spoznanja, kako je ničevo človeško bitje, kako podlo, kako nizkotno njegovo življenje; da je "summa summarum" vsega žitja prazen nič, v katerem se vse razblini, kar je kdo storil "nesmrtnega" za svoj narod.
Začel sem blagrovati kmeta in obrtnika, ki sta v svoje nevednosti srečna. Uživata sad svojega dela ter sta v zdravju in zadovoljstvu blažena. A v meni se je polagoma razvijal črv hrepenenja, ki, kakor slutim, ne bo več miroval, dokler bom živel. Ali je mogoče, da je človek prisiljen egoist? Študirat sem šel, da bi svoje življenje posvetil narodu. Ne zaradi tega, da bi se me spominjali še pozni rodovi, marveč zato, ker me je usoda vrgla med svet in ker nočem priti na smrtni postelji do črne zavesti, da sem živel zastonj. In sedaj?
Kar storiš, bo enkrat uničeno. Prazno je tvoje hrepenenje. Ali je vredno živeti zaradi trenutne slave? Ali naj bo vse moje življenje sama molitev in čakanje zaželene smrti? Če je to res, potem zagreši zločin proti svojim potomcem tisti, ki rodi otroka, za katerega ve, da bo prišel do istega spoznanja kot on sam ter da njegovo življenje ne bo imelo smotra. Ne, vse to ni vredno človeka, ki ga je ustvarilo višje Bitje v višje namene, nego je sebičnost. Človekov namen je, da se po možnosti spopolni v vseh krepostih, a dejstvo samo nam priča, da so ljudje čimdalje slabši in da njih morala čimdalje bolj propada. Živijo, kot bi bili rojeni za uživanje. Ali je to naš cilj? Kaj potem niso ljudje oni, ki trpijo vse svoje življenje zaradi egoizma posameznikov? Tudi ti so ljudje in morajo imeti isti namen kot veseljaki. Zato ne more biti ves naš smoter samo uživanje.
V trpljenju se mi je to spoznanje vsililo in ne bom se ga več iznebil. Študiral sem razne grške in latinske klasike, upajoč, da najdem tolikrat obetano resnico, a spoznal sem, da mi to ni nič novega. Pravijo, da gimnazija človeka izobrazi. Jaz sem se pa prepričal, da ga usoda s svojim bičem laže izobrazi kot šola. Tu se poučuje sama teorija: v šoli usode pa so čista dejstva, ki ostanejo neizbrisano v spominu. Hvaležen sem Bogu, da je poslal svetovno vojno. Pretrpel sem mnogo, postal berač, trpel duševne in druge muke, od katerih je bila lakota najlažja, a sem kljub temu zadovoljen. V tej šoli se mi je odprl pogled v gnusno človeško življenje in postalo me je sram, da sem človek. Upanje sem ohranil le, ker sem videl da so še plemeniti ljudje na svetu. Sklenil sem torej svetu kljubovati, najsi bom še tako zaničevan. Hočem poskusiti na samem sebi, ali je nesebičnost res nemogoča.
Hvaležen sem usodi za njen bič, brez katerega bi s samo gimnazijsko teorijo nikoli ne prišel do teh sklepov, marveč bi se kvečjemu lahko potopil v morju grških glagolskih oblik.

- Drugi o tem, kako se je dokončno socializiral, vključil v družbo:

Najbolj neumno se mi je naenkrat zazdelo, da naj bi jaz posvetil vse svoje življenje tistemu kupu zverjadi, ki goljufa, veriži, krade, se vlačugari, pijani, kolne, maže sebe in okolico itd. itd. /.../ In za tako zverjad, ki po njej smrdi vsa zemlja, naj bi jaz delal vse življenje, jaz, ki čeprav zver med zvermi, vendar imam vsaj hrepenenje po nečem lepšem, česar mi oči ne vidijo, vendar pa srce sluti? ... Tako je prišlo, da sem zagnal knjige v kot in začel pohajkovati ter si sugerirati dobro voljo ... Pa ni šlo ... Napravil sem mal izlet in na tem izletu sem se prehladil. Ležal sem par dni in ko sem vstal, sem bil trezen in resen. Srce, ki mi je prej neprenehoma trepetalo kot v bolehnem pričakovanju, je bilo sedaj mirno, da ga še čutil nisem. Vzel sem celo tisto umazano reč od prej v roke in trezno preudaril, kaj bi z njo. Takrat sem se začutil slnega in močnega, vrednega, da tem nemojim ukažem, kakšni naj bodo. Poskusil sem na prvem, šlo je; postal je moj. Sedaj se ne bojim več kot nekdaj, da bo moje delo izlito na pesek. Trdno vem, da je moje delo vzrok za nov učinek in tako naprej ... V delu najdem vso tolažbo, kar je potrebujem. Življenje ni več neprijetno. Karkoli vzamem v roko, vse gre igraje mimo mene. Če delam, ne delam več za oni "narod", marveč zato, ker hočem, da vlada enkrat tudi lepa misel in ne sama umazanost. Posvetil sem se znanosti zaradi znanosti same. Zako sem postal hladen filozof. Na delo, ker močnejši je poklican, da vlada!

- Tretji o tem, kako se je na proslavi njegovega doktorata (spisal ga je, 250 strani, v dobrem mescu dni) opravičil znancem, ki so ga ozmerjali s čudakom.

Storil bom svojo dolžnost, pa naj bo za narod ali čredo zverjadi. Ali sem res čudak. To vem in slišim od vseh strani. Pravzaprav sem jaz prav tako umazan in neumen kakor drugi ljudje. V čem je tedaj moje čudaštvo? V hrepenenju! Hrepenenje po spoznanju resnice, spolnitvi ... Drugi ne tožijo, dasi se valjajo v blatu.

- Četrti o njegovi vrnitvi iz 32 dnevnega romanja po slovenskih hribih. (Prvič je šel v hribe z 22 leti, na Triglav po Tolminškovi poti, pri 24-ih se je prvič preizkusil plezalsko, v obdobju naslednjih dveh let pa postal eden najvidnejših slovenskih alpinistvo svojega časa in bržkone najbolj jasen alpinistični ideolog.) Po 14 dni in več je znal lomastiti po hribih, se odpravljal na velike plezalne ture, kot za šalo premagoval strašanske razdalje, le kakšen dan tu in tam počival, povečinoma zaradi slabega vremena. Proti vsemu se vztraja, vse se prenese, le dolgočasno brezdelje ne, se je rad gnal naprej. Imel je propeler v riti. Mir je našel v pogonu, zato ni mogel razumeti raznih turistov in letoviščnikov, ki z železno vztrajnostjo po cele mesce prelenarijo, medtem ko on niti pol dneva ni zdržal pri miru! Tu ga dobro čutim, saj sem sam takšen. Če se le spomnim, kakšen je moj sanjski dopust na morju: dvakrat ali večkrat na dan grem na dolgo plavarijo, sicer pa posedam v senci s knjigo, zvezkom in pisalom, dam v usta skorjo kruha tu in tam, seveda tudi vode ... Precej zajebani smo takšni ljudje, se ti ne zdi?
Zapravljanje časa se je Jugu zdelo ubijanje mladosti in življenja. Verjetno ni treba povedati, da Jug ni gledal teveja ali s prijatji visel po kafičih in slaščičarnah. Je pa treba povedati, da je napisal doktorat in bil eden najboljših študetov Filozofske fakultete (vseučelišča, kot so pravili takrat) svoje generacije. Bil je delaven, marljiv in prodoren.
Ko je kdaj čakal v kakšni koči pod gorami pa je padal dež, je tudi on zapravljal čas. Vendar mu ni bilo dolčas, čeprav je bil sam. Njemu je bilo dolgčas le v družbi praznih ljudi ("na primer takšnih, ki grizljajo piškote, da se pomirijo," se hudomušno pošali Jančar), sicer ne. Ko je sam ujet v koči: razmišlja, kuha si kompote iz borovnic, kuri, pije limonado in posluša kaplanje dežja.

Na vrhu, odkoder je krasen razgled po Julijskih Alpah, sem si ogledoval vrhove, ki sem jih bil zmagal, pa tudi gore, ki jih nisem. Težko mi je bilo; kajti en sam poraz pokvari vtis vse ture. Zmagaj stokrat, a takoj ko se umakneš le enkrat, nisi več zmagovalec, marveč se samemu sebi zdiš premaganec.
S Krna, s katerim sem torej začel in končal turo, smo odšli v vas Krn in nato skozi Vrsno, Libušnje, Ladro in Kobarid v Staro selo. In bil je večer in bilo je jutro, dvaintrideseti dan romanja po gorah in dolinah, ko sem se čez Čedad in Videm vrnil domov v Solkan pri Gorici.
Vrnil sem se nezadovoljen sam s seboj, ker sem bil videl nove stene, ki čakajo, da jih preplezam, a jih nisem. In če jih pozneje kdaj preplezam, ali bom potem miren? Ali bom mogoče uzrl spet nove probelem, nove naloge, nove trmo izzivajoče ovire? Ali bom ostal vedno tako nemiren in bom hrepenel vedno le dalje in dalje? ...
Mnogi so mi že rekli, da me je ledišče oponilo, stena pa me bo nekoč - pomirila ... Mogoče je, saj me je že mnogokrat rešilo golo naključje. Toda živeti življenje brez čedalje večjih uspehov, brez čedalje večjih zmag nad samim seboj in vsem, kar je ovira tvoji pošteni volji, torej tudi ovira napredku in izpopolnjevanju, to se pravi kljub domišljavosti živeti življenje enodnevnice ali kvečjemu majčkenega "človeka", duševnega pritlikavca. Kdor pa hoče biti ponosen nase, ne sme biti majčken, tudi če nikoli ne doseže miru, razen ko pade! Samostojnemu in ponosnemu človeku je najhuje, če mora na tistem polju človeškega udejstvovanja, v katerem vidi smoter svojega življenja, biti na drugem ali še slabšem mestu. Zato pa ne sme trpeti, mora znati žrtvovati; brez žrtve ni borbe, brez borbe ni zmage in brez zmage ni resnične veličine.

- Peti o njegovi samozavesti. (Ki je bila po eni strani ogromna po drugi jalova.)

Morejo me preganjati najhujše nevarnosti, pa bom mirno in zanesljivo šel svojo pot skoznje, samo da čutim, da je rešitev odvisna od moje lastne volje, ker sem s svojimi zmožnostmi sposoben obvladovati vse te nevarnosti in najti pot iz njih.
Ako pa postanem odvisen od najljučja ali tuje pomoči, če ne uravnavam več sam svojega položaja po lastnem smotrnem preudarku, tedaj postanem negotov in loti me tisto nerazpoloženje, ki navadnim Zemljanom onemogoča izvedbo predrznega podjetja.

- Peti o njegovem odnosu do žensk, za katere je sicer trdil, da niso sposobne drugega od telesne ljubezni. Povrhu so še muhaste. Najnežnejša čustva je nameril svoji materi. Pogledal sem ji v oko in našel, kar sem iskal. Z drugimi ženskami je silovito nihal: iz ljubezenske blaženosti v odpoved telesnim čustvom in iskanje zavetja v brezčutni znanosti. Jug je bil nekakšen demon, a takšne dobre sorte, ki drugim zares ni hotel žalega. Jih je pa zmerjal, da, ampak zopet ne tako kot en drug človek-velikan Janez Rugelj, ki resnice ljudem ne zna servirati najbolje. To je ob njegovi zapetosti-neduhovitosti (o tem sem pisal v zadnjih odstavkih v zapisu o Vitomilu Zupanu 29.5.2006) druga stvar, ki jo Ruglju zamerim. Marsikdo ga zaradi tega mrzi. A Jug je bil drugačen, nekako bolj mehak, da so ga ljudje na splošno bolj upoštevali in mu zaupali. Šele z zaupanjem se zgodi transfer k bolšjemu. Kot boljši pa so mu bili ljudje hvaležni in ga imeli radi. (Moram dodati, da Ruglju njegovi pacienti popolnoma zaupajo, kar jim omogoča prave transferje in napredovanja, a s tistim prej sem ciljal na njegovo javno podobo, ki je vselej namerno provokativna, tako pravi sam, prav, ampak lahko bi bila malo bolj manipulativno provokativna, bolj premetena.)

Planine so kakor ženske: ne moreš jih vzljubii, če pri njih ne najdeš odpora. Šele ko jih ukloniš, ti postanejo drage in tem bolj drage, čim več žrtev so zahtevale od tebe ... In ko jim enkrat prek vseh ovir zavladaš s svojo pošteno in krepko voljo, se ti zazdi, kakor da so tudi one tebe vzljubile in da zaupajo tvoji odgovorni samozavesti."

- In nazadnje šesti: izpoved nesrečni ljubezni, eno njegovih poslednih pisem.

Dovoli, da se izpovem /.../ Nisem kriv, vsaj vest mi pravi, da sem ravnal prav, ko sem branil svoj ponos. Tudi prosim Te s tem pismom ničesar. Prav pa je, da spoznaš, kako krivo si me sodila, da si vsaj spominov ne zagreniš.
Že iz detinstva sem jaz vedno hrepenel po ljubezni. Nisem hrepenel po njej zato, da bi bil ljubkovan in srečen, marveč zato, ker sem sam silno ljubil in sem zato silno želel imeti vsaj enega človeka, ki bi z radostjo v srcu sprejemal to mojo ljubezen. /.../ Pozabil sem preteklost, dal slovo sanjam in se posvetil iskanju resnice. Ni me gnala pri tem navadna radovednost, marveč šlo mi je za to, da kažem pot narodu in človeštvu, jasnosti sem hotel prinesti ljudem. Luč, resnica, spoznanje, to je cilj mojih želja in vsega mojega bistva. Ne morem strpeti v temi. Hotel sem do kraja doumeti, kaj in kakšen je človek, nato pa pokazati pot, po kateri naj človek hodi k popolnosti. Vse to sem zajemal iz življenja, do potankosti sem bil natančen in kritičen pri tem. Hodil sem od uspeha do uspeha, vsako vprašanje je moralo pasti.
In moje delo mi je usoda nagradila s - Teboj. Vzljubila sva se, ker sta najina značaja tako harmonirala, in še sedaj in vedno Te bom kljub vsemu zaradi Tvojega značaja, čeprav bom pri tem zapuščen sameval, ljubil. Ljubezen do Tebe ni več sanjava, marveč sem ljubil res Tebe, ne kakšnega fantoma s Tvojim imenom. Midva sva spadala skupaj, ker sva se medsebojno spopolnjevala. Na tvoj in svoj značaj sem gradil svoje nade za daljno bodočnost, videl sem pred seboj močne delavce, ki s silo svojega uma in volje utirajo pot ljudem, čedalje više. In v tej nadi sem bil srečen.
Toda prišlo je, da si tudi Ti žalila moj ponos. /.../ Rad sem ti odpustil, a si me spet žalila, in sedaj je moral priti oni veliki petek, poln ponižanja za Tvoj ponos, da sem Ti verjel in Te spet sprejel. /.../ In kljub temu si me spet žalila, zapirala si se vase, omalovažujoče si molčala na pisma, v katerih sem Ti direkno ali indirektno povedal, da hoče odgovora. /.../
Če bi Te pehal in podil od sebe kakor psa, bi mi pač sledila, ker resnica je, kar pravi Machiavelli, da žensko se obvlada z bičem. Ko sem Te bičal, si pritekla k meni in me prosila odpuščanja. Ko sem Te pa ljubil, si en čas uživala to ljubezen, slednjič pa si se je naveličala in šla rajši za svojim samoljubjem. A meni je bilo dovolj, ker ni vredno izsiljevati vsake malenkosti iz Tebe z bičem, pa tudi me preveč samega boli, če moram ukloniti Tvoj ponos. /.../ Glej, ljubil sem Te kot nikogar na svetu, še celo lastne matere nisem tako ljubil kot Tebe (le govoril sem o enakosti, ker jo vest zapoveduje, čutil je pa nisem), kar silno obžalujem. In vendar me mati ni nikoli izdala, Ti pa si me žalila tolikokrat kot še nihče na svetu ... In tako moram celo misliti na možnost, da se boš še nizkotno smejala mojim čustvom.
In sedaj premisli posledice: smoter svojega življenja sem jaz videl v tem, da sem se posvetil iskanju resnice, da bi prinašal jasnost in kazal pot narodu in človeštvu. Ne dosegel bi morda vseh svojih namenov, a veliko bi vendar storil. A sedaj? Če si me izdala TI, ki sem mislil, da si najbolj vredna moje ljubezni, če si se še Ti izkazala nevredno mojega zaupanja, kako hočeš, da naj zaupam in ljubim ostale ljudi, to tropo egoistov, umazancev, pohotnežev, hinavcev, domišljavcev, ošabnežev, frazerskih puhoglavcev itd., ki so si nadeli lepo ime "narod", "človeštvo"? Kak smisel imej potem moje življenje in delo, če naj bo posvečeno tej tropi? In dobesedno mi je zdaj res vseeno, ali živim ali ne. Ali se zavedaš, kaj si uničila s tem, da si mi ubila zaupanje v človeka? In Ti si še mislila, da se Ti gode krivice, in si se smatrala za upravičeno, da nad vsem tem vihaš nos ...
In vendar ne bo moje življenje zlito v pesek. Najsi me tropa puhloglavežev ne občuduje, vendar pa je bilo moje življenje častno življenje in s ponosom smem zreti nanj. Nisem bil bojazljivec, nisem bil majčken po duhu, bil sem močan, da sem zmogel prenesti vsako muko in trpljenje, sam sem si iskal štrpac in nevarnosti ter se odpovedoval udobnostim; edino, česar nisem mogel prenesti, je bilo, da bi storil jaz komu krivico ali pa, da bi svojo čast videl poteptano. Hodil sem od uspeha do uspeha, od zmage do zmage, in še moja smrt bo, upam - zadnja, a največja zmaga. In tako ne bom enak sodrgi, ki ošabno hodi po svetu.
Danes grem v planine. Kdaj (in ali) se vrnem, je zapisano v usodi in mi je povsem vseeno. Grem s čudno težkim razpoloženjem, kot še nikoli. Sedaj mi ne gre več za vesele pohode, marveč mračen grem tja, kjer je mir in tišina, kakor da grem iskat usode. Naj pride karkoli, vse sprejemam z mirnim srcem. Nalašč sem vključil v svoj načrt najtežje stene in grebene, kamor si še nihče ni upal. Le nekaj me peče ... Ah, moja uboga mama. Le njej bi rad prihranil trpljenje.
/.../
Če nisi še nikoli verjela mojim besedam in si si moja pisma napačno tolmačila, Milka, sedaj temu pismu verjami! Izvira iz srca. In Cankar pravi, da v "bridkosti človek ne laže."

* * *

Je pesnik Alojz Gradnik zapisal:

Mrtev si. Mrtvi smo vsi,
le da še nepokopani
z mrakom, kot ti smo obdani,
vsi so nam dnevi noči.

Tako se je Klement Jug sprijaznil z življenjem in spoprijateljil s smrtjo: življenje je podcenjeval, kar pa je bil na svetu, je hotel letati kot Ikar čim više, hotel je zmagovati.

Zmagovati je treba, živeti ni treba, je dejal.

... nagrada kresnik

2006-06-22T17:45:00.000+02:00

Proizvodnja knjig se je samo v zadnjih desetih letih početverila, pravi Steve Coffman, knjižnični strokovnjak. Se ti zdi to presenetljivo? Eksponentna rast (- nekaj več o njej sem zapisal v poglavju O rasti v utrinku na knjigo Jonatan Livingston Galeb 8.4.2006) je vendarle odraz naraščanja: prebivalstva, tehnologije in standarda. In tega hočemo vsebolj. In kot je več vsega, je več knjig in pisateljev in je več tudi knjižnih nagrad. Knjižnica Oton Župančič jih našteje mnogo, vseeno poudari slovenske.
Izmed slednjih je ena najbolj vidnih nagrada Kresnik kot priznanje za najboljši roman preteklega leta. (Kresnik je tudi navihano slovansko božanstvo dobrih namer, ki nastopa v podobi različnih živali. Ob Kresu, 24. junija, zapusti svoje telo.)
Zgodovina nagrajencev je takšna:

1991 Lojze Kovačič: Kristalni čas
1992 Feri Lainšček: Namesto koga roža cveti
1993 Miloš Mikeln: Veliki voz
1994 Andrej Hieng: Čudežni Feliks
1995 Tone Perčič: Izganjalec hudiča
1996 Berta Bojetu: Ptičja hiša
1997 Vlado Žabot: Volčje noči
1998 Zoran Hočevar: Šolen z brega
1999 Drago Jančar: Zvenenje v glavi
2000 Andrej Skubic: Grenki med
2001 Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit
2002 Katarina Marinčič: Prikrita harmonija
2003 Rudi Šeligo: Izgubljeni sveženj
2004 Lojze Kovačič: Otroške stvari
2005 Alojz Rebula: Nokturno za Primorsko

- Priznanje mojega barbarizma (nekulturnosti): od vseh sem prebral le Jančarjev roman (zgoraj počrnjen). Mi je žal! Stanje kanim popraviti. ("A težko je šaltati iz knjig za fiziko in matematiko na romane IN nazaj ... čeprav na nek način zabavno ...") Zanima me mnenje kakšnega bolj načitanega bralca, ki je prebral nekaj teh knjig nagrajencev (gotovo so tudi kakšni nominiranci zelo dobri), naj pove, kakšne se mu zdijo. Tako na kratko in vpodbudno za branje. Za Rebulino Nokturo sem na primer pred časom čul lepe besede znanke ajdice, tako da sem to (na žalost knjigo) že izbral za na morje.

Letošnjega Kresnika 2006 bodo pobdelili 23. junija na Rožniku. To je: jutri in zraven mojega doma. Mislim, da bom šel na sprehod in poskusil ujeti kaj zanimega s prireditvre. Poročam.

... Gašper: Samo še to poglavje no

2006-06-21T17:35:00.000+02:00

... Gašper in Hops: Branje v dvoje je vsekakor slajše

2006-06-15T18:23:00.000+02:00

Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit (III)

2006-06-13T23:12:00.000+02:00

Ta debel in zanimiv slovenski roman je ob izidu leta 2000 v splošnem naletel na izredno ugodne kritike, a kritike klera, na primer jezuita p. Franceta Cerarja, so bile enako ostre. Jančar se je mariborskemu kleru zameril celo tako, da so roman v Mariboru umaknili s knjižnih polic. Ravno v tem času je potekala tudi njegova izvolitev v SAZU in komaj je prišel notri, kar je dobro opozorilo na reinkarnacijo klerikalizma v vodilnem delu naše družbe. Pravega pomena teh jezuitskih napadov sam pravzaprav ne razumem, a Jačarjeva zgodba po moje vendarle ni enostranska, saj tako povzdiguje kot zaničuje, pač človeška in mesnata je, kot življenje samo je!
Za roman so Jančarju junija 2001 pričakovano podelili Kresnika (enega je prejel že leta 1999 za Zvenenje v glavi in tako postal edini dvakratni zmagovalec do sedaj), najpomembnejšo literarno nagrado pri nas, da je postal bogatejši za 1M SIT ter naš zastavonošni romanopisec.
Ovenčan z nagradami in že priljubljen med množico bralcev je Jančar v sodelovanju z režiserjem Janezom Pipanom delo rad priredil v dramo, da je doživela krstno uprizoritev novembra 2005 v ljubljanski Drami.

Dramo sem si ogledal in bila mi je tako všeč kot ne, a preden napišem več o tem, bi rad pojasnil še nekaj drugega, tudi povezanega.

Do zdaj sem o romanu pisal dvakrat: 6.6. sem knjigo predstavil in predvsem orisal zgodbo, 8.6. pa sem se na kratko razpisal o romanju, ogrodju knjige.
Tam pod prvim zapisom sem pustil komentar, delno tudi pod pritiskom rahlega izzivanja in, moram reči, še površnosti, prejšne komentatorke, da so vsi trije glavni liki, Katarina, pav in jezuit, duševno moteni.
Dosti se ni spremenilo, še vedno mislim tako, a med tem sem razmišljal, da znajo biti moje besede precej neprizanesljive in nesprejemljive za večino ljudi. Duševno moteni smo po moje vsi, ker pač noben človek ne more biti čisto čisto trden. Še naš psihiater Andrej Marušič ne. - Iz pogovora v Sobotni prilogi Dela 15.10.2005:

Se duševno in telesno zdravemu, ustvarjalnemu človeku, kakršen se zdi, da je tudi sam, res lahko zgodi, da nenadoma, brez vzroka zdrsne v duševno motnjo? "Vam bi se ta 'samovžig' verjetno težko zgodil?"

- "Poglejte," odvrne rahlo vznejevoljeno. "V naslednjih 2, 3 tednih lahko razvijem tako globoko depresijo, da bom popolnoma neuporaben kot direktor, kot oče in kot mož."

"Vi kot vi? Ste prepričani? Govorite to resno?"

- "Zlahka jo razvijem. Navsezadnje depresija v moji družini ni tako daleč, da bi moral iskati v ne vem kateri generacijski stopnji ali korenu. Lahko se mi zgodi. Ni treba, da je pri tem kak konkreten življenjski dogodek."

"Kako? Iz česa?"

- "Iz česa? Zagotovo že moje delo ni tako enostavno, da se v nekem trenutku možganom ne bi zazdelo: zdaj imamo pa dovolj; ali boš začel počivati ali dihati ali pa gremo v depresijo. Imam dovolj stresa v življenju, da bi se to lahko zgodilo."

Tako duševno moten sem tudi sam in moten si tudi ti, čeprav ti verjetno te oznake marsikdo drug ne lepi. Pa te s tem sploh ne žalim, lepo prosim! Do narave bolezni (telesnih in duševnih) imam zvezen, matematičen pogled: od psihotika, nevrotika pa do konkretno trdnega človeka se razpenja zvezen trak duševne motenosti, tako da smo vsi vsaj malo duševno moteni. Vse je relativno.

Vendar naslovni liki iz Katarine, pava in jezuita so precej mehki, če je to nasproti trdnemu človeku. Jalovi so: skorajda vse, česar se lotijo, jim spolzi iz rok, spodleti, oziroma ne naredijo tako, kot so sprva želeli. V domala enakih okoliščina ponavljajo napake: Kaj se ne znajo iz ničesar naučiti? Ali bi se opredelili napačno spet in spet, če bi jim bila dana še kakšna prilika? Spomnijo me na staro reklo, da če bi še enkrat delili pamet, bi vsak spet ravno svojo zagrabil. - Saj smo bolj ali manj (ali manj ali bolj) vsi takšni. Ampak Katarina, pav in jezuit so še posebej neumni. Pravim, da so pritegnjeni.
Enega izmed treh si moram vendarle izbrati za najljubšega. Izberem Katarino. Zgodba jo napolni in izpolni, dobi otroka, postane mama, blagoslovljena je sicer drugače, kot je pričakovala, a je izpolnjena. Pav je po svoje najbolj trden v te trojici, za svojim prav namreč trdno stoji do konca, dokler mu Simon ne prizadane ureza vratne žile, ampak njegov prav je kriv, zato je prav, da ga pogubi. Čeprav je pav najbolj trden, mi je najmanj všeč.

Drama, drama je drugačna od romana. Poskuša se ogniti romaneskni freski, da bi bila bližje intimni drami nosilnih likov. Pravim poskuša - ker ji po moje ne uspe najbolje. Kot je roman velik, tako in drugače, poskuša biti velika tudi drama. In po mesu ji enako uspe: traja okrogle štiri ure in pol (4.30h)! je iz 3 dejanj z dvema 10 minutnima odmoroma.

Scena je všečno spucana predmetov, pravzaprav domala vsega, tako da sem imel oči le za igralce. In te zažgejo. Vsi po vrsti. Pa koliko jih je. Naj naštejem le najbolj markantne: Dare Valič, Janez Škof, Ivo Ban, Alojz Svete pa seveda Nataša Barbara Gračner, Jernej Šugman in Branko Šturbej kot Katarina, pav in jezuit. Ni dvoma, da je ljubljanska Drama središče slovenskega gledališča in vsi našteti igralci več kot zaslužni za svoje mesto v njej. Z igro so me navdušili, da jih še zmeraj sanjam mnogo noči po njej.

Pa vendar me sama drama ni navdušila. Adaptacija romana se mi ne dopade. Po moje je zelo slaba, zelo romanu samemu enaka. To pa mi ni všeč, kar je vsekakor subjektiven pogled, ampak roman je bil po moje prenesen na oder preveč na silo in na hitro, da se drama skoraj nič ne loči od romana. Predstava bi lahko bila bolj originalna, bolj vizualna na primer s posebnimi efekti, povodnjem, akrobacijami in podobno, pa tega ni, ostane le besedilo iz knjige v sicer bravu-roznih vlogah-rokah ansambla ljubljanske Drame. Vsakomur, ki knjige ni prečital ali se je na primer zavoljo mamutskega obsega 500 strani sploh ne misli lotiti, dramo več kot rad priporočim. Meni, ki sem knjigo prej bral, pa je dala malo novega. Vseeno mi denarja ni bilo škoda, zakaj 10.000 SIT bi plačal, da bi lahko samo še enkrat poslušal Janeza Škofa kot očaka Tobija (zadnji na sliki levo), ki s seboj na romanju tovori palico in stol, da se ob postankih nanj vzpne in pove kaj važnega. Na primer utrinke iz romanja v Jeruzalem izpred več stoletij. Da je star sto in več let, mu je enostavno treba verjeti, drugače je tako užaljen, da noče nič več povedati. A govori prave stvari, pozna veliko stvari. Romanja brez njega nekako ne bi bilo. Zato ga je treba poslušati, da gre pot sploh naprej.

... Gašper in Hops: Ti daj nadloge, jaz bom že stripe

2006-06-12T21:47:00.000+02:00

Julius Kugy: Delo, glasba in gore (II)

2006-06-11T21:26:00.000+02:00

Pred dobrim mescom dni, 9.5., sem pisal o Juliusu Kugyju, znamenitemu Tržačanu na prelomu 20. stoletja, možakarju skrojenemu po sreči in predanemu delu, glasbi in goram. Od tedaj me preganjajo trije momenti iz njegovega življenja, ki jih nisem osvetlil, pa jih bom zdaj.

Opravljal je delo, za katerega ni bil rojen. Njegov oče je bil trgovec, uspešen, in želel si je bolj kot karkoli na svetu, da bi bila s sinom skupaj, in da bi nadaljeval njegovo delo. Sklenili so, da bo Julius sprva še dodobra zapopadel teoretično znanje in sploh presegel očetovo, zato je odrinil na Dunaj študirat pravo. Pa vendar ni bil rojen ne za jurista ne za trgovca, je kmalu spoznal. Trpel je v drugem letu študija, zapadel v težka občutja in nekega dne vse skupaj treščil v kot ter se iz Dunaja pod meglo zagnal domov v objem morja, sonca in tržaške domovine.
Njegovo srce je hrepenelo po drugačnem delu, želel si je postati popotnik raziskovalec. Kaj točno je to, ne vem, a spominja me na sliko blogerke Lilit desno ali na (angleško) pesmco in sliko Gašperja in Hopsa, drznih popotnikov raziskovalcev:

I made a big decision a little while ago.
I don't remember what it was, which prob'ly goes to show
That many times a simple choice can prove to be essential
Even though it often might appear inconsequential.

I must have been distracted when I left my home because
Left or right I'm sure I went. (I wonder which it was!)
Anyway, I never veered: I walked in that direction
Utterly absorbed, it seems, in quiet introspection.

For no reason I can think of, I've wandered far astray.
And that is how I got to where I find myself today.

Explorers are we, intrepid and bold,
Out in the wild, amongst wonders untold.
Equipped wit our wits, a map, and a snack,
We're searching for fun and we're on the right track!

Kot popotnik raziskovalec, je bil Kugy prepričan, bi bil zelo uspešen in prišel daleč, zakaj bil je dojemljiv za naravo, imel je močno, zdravo in čvrsto kmečko telo, z lahkoto se je znal prebijati skozi vsakovrstne težave, nevarnosti in ovire, bil je srčen in drzen (a nikoli predrzen, da bi noro tvegal) in z ljudmi je občeval na odkrit ter privlačen način. Bil bi vsaj tako dober kot Indiana Jones.
S tem je očeta močno razočaral, čeprav se ta v njegov razkol ni vmešal. Dolgo je trpel mladi Kugy, pol leta je preteklo, da se je izkopal, nakar je zmagal čut za dolžnost. Pokazal je zobe, končal pravo in naposled uspešno nadaljeval očetov posel trgovca. Občasne majhne ponovitve mladostniških (nevrotičnih) hrepenenj je zlahka potlačil. Zabavno, na tem mestu je Kugy skromen, pripisuje si manjši talent napram geniju, tako lepo se je znal mnogokrat pošaliti na svoj račun: Je že tako, da si resnični genij utare pot čez drn in strn in prispe tja, kamor sodi. Manjši talent pa se mora skromno zadovoljiti s tistim mestom v življenju, na katero ga je postavila usoda. Če se mu to posreči v celoti, lahko gotovo tudi tako najde resnično srečo.

O gospodarju in hlapcih, pastirju in čredi. Glasba se je že zarana globoko usedla v njegovo sce. Najprej so ga prevzeli Vivaldovi Štirje letni časi, divje in mladostne viže, ki se vrstijo od zime, pomladi, poletja do jeseni in zopet zime in tako naprej. Ko poslušam mojo najljubšo izmed njih, razumem zakaj. Lahko ji prisluhneš še ti: The Summer - Concert No.2 in G Minor - Presto.mp3
Poleg zvenenja orkestra ga je prevzela še muzikaličnost recitirane besede in moč speva. Zapisal se je glasbi in zborovskemu petju, zbor je najraje spremljal na orglah. Kmalu je postal mojster orgel in vodil zbor.
Vendar ga je terjajoče poklicno življenje trgovca prisililo k izbiri: orgle ali zbor, nekaj mora žrtvovati. Odločil se je za zbor, od leta 1908 ga ni več sklical, ostale so mu orgle, saj tu je bil odvisen le od svojih zmogljivosti. Ljudje iz zbora so se sprva nekaj upirali, matrali, da bi ga obdržali vsaj majhen del. Toda zbor se je razpustil, Kugy: Četudi sledi vsak posameznik še tako rade volje izbranemu cilju, čeprav so želje in nameni še tako odkriti, je vendarle potrebna sredi vsega železna roka, ki more mimo vseh neštetih nepredvidljivih in nepreračunljivih drobnih motenj in ovir vsakdanjega življenja izsiliti vse.

Pal v depresijo, rešil v gorah. Njegovo trgovsko podjetje je prišlo zaradi nespameti sodelavca in brata na slab glas. Ljudje so začeli brata opravljati. Prišel jim je v zobe. Kmalu kmalu bi jim prišel še Julius sam. To bi bila katastrofa: hiša je stala in pala z njim. Kmalu je bilo še huje. To ga je pretreslo do kraja in mu pričelo hromiti moči. V tistih urah so se mu zaprle gore in glasba. Vsak ton ga je zabolel. Tako je živčno zbolel (pal v depresijo). V stiski se je zatekel k nekemu zdravniku za živčne bolezni (psihiatru) in prav je naredil. Dober in moder mož je v njem videl medvedjo moč pa tudi to, da je bil preplašen in preutrujen. Zdravnik je vedel, da je bil Kugy planinec. Rekel mu je: Hodite kar največ v gore, toda ne na naporne in tvegane ture, ki bi od vaših živcev terjale še več. Pojdite v naravo in v gore kot k svojim starim prijateljem. Ti vas bodo ozdravili. In res, storil je tako, čeprav mu ni bilo lahko, a gore ter sprehodi po mestu in naravi so ga rešili, vendar je minilo dolgo časa, zelo dolgo je trajalo, preden se mu je vrnilo nekaj miru in je nastopilo izboljšanje. Dobro leto! Pa vendar se je rešil, v gorah so prejšna tuhtanja zamenjali upi in načrti za bodočnost.
Ko se je še nekaj časa vračal k zdravniku, je v predsobi našel nekaj klavrnih bitij, ki so se tudi zdravila, in ki so mu na dolgo in široko razlagala njihovo počutje, kot da bi bila edina klavrna bitja na širnem božjem svetu. Lepega dne je sklenil s temi obiski prenehati. Teh rev nočem več videti in slišati, si je mislil. Bil je zdrav.

... Calvin and Hobbes: Reading Complicates

2006-06-11T11:49:00.000+02:00

Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit (II)

2006-06-08T15:30:00.000+02:00

- Pred dnevi (6.6.6) sem predstavil ta veliki SLOVENSKI roman, moderno klasiko, ki me je potešila na več načinov: z vročičnim slogom in aktualno (brezčasno) ter našo človeško (meseno) štorijo. Pošteno bi bilo, čutim se dolžnega, da povem še kaj.
Zgodbo napenja romanje, dolgotrajno pešačenje iz Kranjske do Kelmorajna (nemškega Kölna), na katerem trčita Katarina in jezuit, in ki jima ga pav usodno prekine. Romanje nasploh je pomenljivo.

Jakopičevo sprehajališče v Tivoliju rado gosti fotografske razstave o našem planetu. Po lanski francoski, Zemlja, pogled z neba, je park še enkrat postal galerija pod milim nebom. Tokrat (1.6. - 31.7.) si je moč ogledati SLOVENSKO razstavo Svetišča Zemlje (slika zgoraj). Gre za postavitev (52 fotografij povečinoma panoramskega formata 2.5 x 1.1 m) Matjaža Krivica (34-ih let): enega mednarodno najbolj uspešnih slovenskih fotografov, naivnega popotnika, ki je postal fotografski zvezdnik, in tistega Slovenca, ki je čisto morda naslikal in lomastil po največ najlepših kotičkih našega planeta. (- Lušten portret tega potepuškega psa je pred leti spisal Boštjan Videmšek v Sobotni prilogi 28.8.2004, str. 22 in 23; bolj insajderski je nedavni intervju v Poletu 25.5.2006, str. 14, 15 in 16; na hitro ga je moč okusiti na njegovih spletnih durih; moje štiri najljubše fotografije razstave so: peščena sipina v Jemnu, plemenski vojščak v Keniji, gosto gozdovje Jelovice in mistično Zbiljsko jezero.)

Krivic rad obiskuje svetišča širom sveta, energijska središča v različnih oblikah, najsi gre za peščeno sipino, jezero, cerkev ali skalo. Zakaj so ti kraji sveti, da se človek počuti ob njih (po Douglasu Adamsu) kot mikroskopska pika na mikroskopski piki pa ne zblazni, ampak postane pobožen, ponižen in dober, ve vsakdo sam zase. Gotovo je že bil v prisotnosti mnogih. Pa jih je tudi videl? Slovenija jih je polna.
Kaj žene ljudi na te kraje, da častijo mogočne sile? Romanje (božjepotništvo) je hoja po božji poti, k Bogu. Že od nekdaj so verniki romali, bodisi posamično bodisi v skupini, romali so h kakemu svetišču ali v nek sveti kraj. S tem so izrazili svojo vero. Nagibov pa je lahko več: izpolnitev zaobljube ("šel bom okrog sveta v 80-ih dneh!"), pokora (Od nekdaj romajo, od nekdaj so veliko grešili in veliko romali, huje ko so grešili, na daljša in težavnejša romanja so se odpravljali.), zahvala ali prošnja za božjo pomoč. Posebej znano večje romanje na Slovenskem je romanje k svetinjam Treh kraljev v Köln ali Kelmorajn, kot ga opisuje Jančar v svojem delu. Prvo je zabeleženo leta 1349 (Jančar opisuje čas okrog leta 1756), ljudje so romali vsakih sedem let.
Skupinska romanja se kdaj tudi izpridijo, ljudje, čeprav pobožni, radi nečistujejo, kot gre v knjigi. Greh je nalezljiv in sploh so romanja v Klemorajn ogrožena, kajti na dunajskem dvoru ležijo pritožbe o romanjih v preteklih letih, na katerih se je plesalo pozno v noč in so se sploh godile razuzdane reči, zaradi njih pa tudi nasilja, tatvine in ropi, tako da se pojavljajo resne zahteve po prepovedi romanj.
Kot je mnogo nagibov za romanje, je mnogo oblik svetih krajev in cerkva. Sam verujem v naravo, moje cerkve so gore. V slovensnih krogih, široko razproženi, zbrani, leto in dan nekaj mrmrajo velikani ... jih je povzdignil Oton Župančič.
Zdaj zdaj se bo mesec junij prevesil v drugo polovico, toplota bo segrela ozračje, da bo stopil sneg na najvišjih vrhovih, planote in polja pod njimi se bodo planincem cveteče razpostrla. Gojzarje sem sam že vzel iz omare in z mislimi odšel tod, z mislimi bom šel zdaj na eno takšnih romanj, šel bom nazaj do petka 17. junija 2005 in se zagnal v osrčje Julijskih Alp. Pojdi z mano.

* * *

Vzhodni Julijci so razdeljeni na nekaj gorskih skupin. Spodnje skupine (velikanska Triglavska, Krnska in Spodnje Bohinjske gore) v svojem naročju ljubosumno držijo Bohinjsko jezero. Zdi se, kot da ga oklepajo malo premočno. Jezero bi rad obkrožil, sem rekel že zdavnaj in skoval načrt za turo Kako se (lahko) obkroži Bohinjsko jezero.

Slika zgoraj kaže (zelene) markacije ture, ki obkroži Bohinjsko jezero. Vzhodno od nje so tri rdeče markacije iz Krnske skupine, ki jih nisem dosegal, a jih nekoč bom kot bom osvojil tudi Triglav.

Z avtom grem po stari cesti iz Ljubljane v Kranj. Priklop na avtocesto, mimo Radovljice, odcep za Bled ter skozi dolino Save Bohinjke do izhodišča: Starih Fužin ob jezeru. V središču vasi je Mercator, nasproti gre klanček navzdol, kjer izgleda kot dobro mesto za avto. (Pravim izgleda, ker ... boš že videla prav na koncu.) Če si se že kdaj vozila tu naokoli, mi moraš pritrditi, da je cesta od Bleda do Bohinjskega jezera domiselno speljana in uživaška celo za voznika. Že na samem začetku začara Blejsko jezero. Nato cesta pospeši navzgor ob Savi Bohinjki, vendar ne ostane na enem in istem bregu; ne, zdaj je tu, zdaj tam, da skače iz levega na desni breg. Nekaj časa ji na desni sledi železniški tir, nakar ponikne in se kar na lepem pojavi na levi. Skratka, divje lepa cesta, pa vendar se ne splača divjati, ker se zamudi mnogo lepega.

Desno od Mercatorja kažipot na Planino Vogar. Ob poti malo pred Kosiljevemu domu in malo po njem najdem izvira vode. Tu vije najkrajša pot na Komno, ki gre po severni pečini iznad jezera in gre nemalokrat po njenem robu. Njen prvi del še kar strm, kmalu se ustali do končnega vznožja Pršivca, nakar postane pot zares strma, pred vrhom pa tudi precej izpostavljena, kjer pogledujem navpično, 1 km navzdol v plastično jezero.
Tu se da imenitno napraviti samomor, pomislim. Ampak gore so hinavske! ti povem. Kot sem nekoč zložil v pesmco, da vsemu, kar v dolini zamerim / v gorah takoj odpustim / in ko bi tam najraje koga zadavil / tu ne vem, čemu sploh bi se jezil, se lahko v dolini domislim samomora še tako dobro, ampak ko zlezem na goro, se sprašuje moj jaz, kaj si ti nor, kaj pa si mislil tam spodaj, ti nisi jaz, jaz nisem ti, jaz hočem živeti, po gorah laziti, ne pa se dol metati. Malo karikiram, malo se hecam, želim prikazati, kako so gore hinavske, vedno me tako zafrknejo.

S Pršivca se le malo spustim na sedlo Planine Viševnik, kjer stojijo počitniške hiške. Eno izmed njih čuva prijazen možakar zatemnjenih očal z rahlo ženskim glasom. Pove mi marsikaj koristnega.
- Ob njegovi koči izvir pitne vode, a zakrit. Mi bo povedal zanj, mi ne bo, sprva nič ne reče. Daje vtis, da zna presoditi, ali ima nekdo čisto srce.
- Naj se ozrem proti Komni in severno proti Triglavu. Če je nad Komno oblačno, a ne ravno zabasano, je prav vseeno, kako črno je nebo nasproti, vreme bo zdržalo, pravi.
- Povem mu za nadaljno pot čez Tolminski Kuk, Vogel, sestop na Planino Razor ... ne, samo tega ne, reče, da se nima smisla spuščati globoko na Planino in potem vzpenjati nazaj do vznožja Vogla ... samo za vodo.
- Na turi sicer ni vode od Komne preko Rodice do sestopa s Črne prsti. Gulp.

Pot se zdaj udobno spusti za 400 m do Črnega jezera. Črno jezero v resnici ni prav nič črno, je zeleno in je čudovito. Skoraj vse naokrog je obkoljeno s skalami velikankami, drugje ga zapira visoka pečina.

Od jezera se pot strmo dvigne in gre po robu Komarče proti Komni ter se izteče šele pri Domu na Komni. Tu bom prespal. Dom je obnovljen, nedavno tega so ga slavnostno odprli. Vsekakor je sila nobel.
Nikakor se ne morem znebiti občutka, da je slavnostno otvoritev marsikdo izkoristil za nalivanje z alkoholom. Dobro vem, da se po planinskih kočah popiva še bolj kot v dolini. Mislim, da alkohol nikakor ne sodi v gore ("v dolino pa ali kaj?"). A na žalost je tako, da se pije in pijančuje povsod pri nas. Alkohol v družbi je običaj. Pojav alkohola v hribih naj razloži, kdor o tem največ ve, Janez Rugelj: V hribe hodi (vsaj občasno) razmeroma veliko Slovencev, ki so vzorčen prerez naroda. Ta 'hribolazniška' plast ljudi nima niti kaj dosti boljših niti kaj dosti slabših navad kot Slovenci nasploh. Drugače pa je seveda s pravimi planinci, ki vse življenje hodijo v gore. Med njimi praktično ni alkoholikov. (Potem še doda, da so skoraj vsi njegovi pacienti, kar se tiče planinstva, popolni analfabeti /nevedneži/, saj sta jim doživetje gorske narave in planinsko slovstvo povsem tuje.)
Kot Markotu iz bajeslovne dvojice M & M se tudi meni kar samo postavi vprašanje: Komna - Planinski dom ali gostilna v osrčju gora? Nad materialnim videzom doma sem očaran: sušilnica, topla jedilnica, vonj po lesu, čistilna naprava, ki z deževnico napaja ves dom, dovolj trdi jogi, urejen wc ... Nad prijaznostjo manj: mencanje, v katero sobo bi me dali, prepoved točenja (prečiščene) deževnice, saj naj ne bi bila pitna, in saj je vse možno kupiti ("he he, vse je možno kupiti!") ...
Dilemo: ali v planine iti in se rekreirati ali (se na)piti, delno reši kar sama Matica, sicer oskrbnik Doma na Komni: Ocenjevanje, katera dejavnost našega društva: rekreativna, planinsko-alpinistična, športno-plezalna, gradbena ali gostinska je vrednejša, ni potrebno, ker vse dejavnosti pripomorejo k skupnemu uspehu društva. (- vir: Iz stodesetletnega jubileja)
Čas na Komni mi vendar lepo mine. Kar pravi reklama za film Forrest Gump - da ne bo svet nikoli več tak, ko ga boš enkrat videl, kot ga vidi Forrest Gump, ali v boljšem originalu, "The world will never be the same once you've seen it through the eyes of Forrest Gump" -, bom zdaj rekel zase: Odkar sem doživel večerno žarenje nad triglavskimi gorami (- vidi zimski večerni foto utrinek Markota Kerna), noč in naposled jutranjo svitanje s prvim svetlikanjem na gladini Bohinjskega jezera ter migetanjem Starih Fužin v ozadju, se mi zdi svet: drugačen kot prej, malo bolj vreden, malo bolj smiselno soustvarjati.

Čim prej tem bolj, sklenem in se ob 4.45h, ob prvem svitu, poberem iz Doma ter se napotim naprej do Vratc (Bogatinskega sedla). Do sedla se krasna pot dviga počasi, nakar odločno zavije levo na greben Spodnjih Bohinjskih gora. Greben je sprva precej nažagan (gor 200 m na Bogatina, dol in gor 200 m na Mahavščka ...), a se kmalu izdivja, umirjeno izvalovi na Tolminski Kuk (2085 m). Pristop nanj je kar zahteven. Od tu po še kar lepi in neizpostavljeni stezi do vznožja pod Vrhom nad Škrbino, kjer sem upošteval modre besede iz vodnika Tineta Miheliča in se grebenu umaknil na vzhodno stran po poti na Konjsko sedlo. Od tam gre pot naravnost preko prevala Globoko do vznožja Vogla. Izreden skok na Vogel. Sestop. Nato je greben uživaški vse do vrha Rodice (1966 m), kjer postane mestoma precej ozek in na obe strani prepaden, pa celo malo duhamoren, saj se do Črne prsti kar malo vleče. Iz Črne prsti spust na Planino Osredki in končno skozi Žlan do izhodišča pri jezeru.

* * *

Na turi se mi je zapletlo. Malo pred koncem podolgovate vzpenjače na Rodico bi se kaj kmalu predal (s tujko kapituliral). To se mi ne zdi poniževalno (morda čisto malo), bolj važno je to, da sem motiviran za povečanje aerobne sposobnosti in ... naslednjič bom imel s sabo gotovo kakšno čokolado! Izkušeni France Cokan pravi: Učinek čokolade sem izkusil, ko sem neke noči na poti na Malo planino omagal in sem vsakih deset korakov klecal v sneg, čeprav je Dušan nosil oba nahrbtnika. Dve dekleti sta naju prehiteli in prispevali sočutne poglede in opazke, a celo to ni pomagalo. Z obotavljanjem sva odprla povoščeno škatlo čokolade, ki sva jo nosila s sabo že par let. Nekaj minut pozneje sem si zadegal nahrbtnik na ramena in zatem sva hodila dve uri brez počitka in v mesečini na grebenu celo do pasu bredla skozi zamete. Zanima me še danes, koliko kofeina sva zaužila v tisti čokoladi.

Denarni stroški na taki turi so lahko zelo majhni (aksetska prenočitev in obrok v koči) ali drugače: Če si človek privošči hribe predvsem za hojo, se majhnim stroškom skorajda ne more izogniti. Tako si lahko predstavljaš preklop na mojem obrazu (vedro -> kislo), ko sem naposled le prilazil do avta in za brisalcem našel globo za nepravilno parkiranje. Če te zanima, ali sem jo plačal ali ne, seveda sem jo plačal (polovico: 5000 SIT). Ves čas se nekaj pritožujem nad razmerami po svetu, a to lahko delam, ker prvo svet spoštujem. No, kje se pravilno parkira v Starih Fužinah, še vedno ne vem. Zdi pa se mi, da je nekje v bližini, pod Vogarjem, urejeno parkirišče prav za hribolazce z avtomobili.

Krožna pot je krasna, čeprav mestoma izpostavljena in nevarna, skale so ves čas ostre, ampak to so Julijci. Orisana tura je zasedla dva dneva (prvi del do Komne: 13-19h, drugi del v dolino preko Črne prsti: 5-18h). Poleg časa zahteva neko solidno telesno in duševno pripravljenost, dovolj vode ter nekaj, kar človeka poživi (čokolada, napolitanke). Po turi sem se počutil prav dobro, malo bolj izpolnjenega. In za to gre, ne?

Dobro vprašanje, zakaj pri romanju gre. Na splošno pride vse v različnih okusih: razlogi, načini, cilji. Sam grem velikokrat od doma, da ga imam potem bolj rad. Boli povsod, a naj boli doma, pravi Janez Menart, in prav ima, sam nimam želje, da bi se preselil v drugo državo, dovolj me boli že doma, ha ha, ampak včasih moram zapustiti dom, malo poromati naokrog, pogledati na domače težave drugače, bolj od daleč, pa se vrniti svež, potešen in zbujen v novo odbobje mojega življenja.
Podobno kot Samo v Gospodarju prstanov, kjer s Frodom stopita na dolgo pot proti Prekleti gori v samo osrčje sovražnega Mordorja z nagibom, da bi izpolnila zaobljubo in uničila Prstan. (Na koncu jima uspe, vendarle še s pomočjo Goluma posredno in mnogih drugih neposredno.) Po dobrem letu dni se vrneta domov, a se izkaže, da romanje še ni končano. Frodo je obsojen na trpljenje v tem svetu. Vleče ga nekam preko. Zato romanje podaljšajo do pristanišča, kjer Frodo odpluje prek morja in konča svojo pot. Samo pa se nameri domov in konča svojo. S tem zaključi eno in stopi na drugo.
In tako razumem romanje, tako da stopi človek na višjo stopničko, in da na prejšno pogleda z nasmeškom, tako kot Samo, ki je prišel domov, globoko zajel sapo in dejal: No, pa sem nazaj.

Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit

2006-06-06T22:46:00.000+02:00

V filmu Anything Else (2003) Woodyja Allena je pomenljiv prizor. Zgodba govori o paru, Jerryju in Amandi, fantu in njegovi punci, ki ga ima vse manj rada. Ob obletnici zveze se v mestu zmenita za večerjo. Jerry (na sliki levo) čaka. Amanda zamudi. Pa to ni vse.

Amanda: Ne bodi jezen, ampak jedla sem že.
Jerry: Jedla si?
Amadna: Ko sem prišla z avdicije, sem bila tako sestrana, da sem pojedla en košček "Sara Lee" gibanice (- prehrambno podjetje v ZDA, op. Bo). Potem sem pojedla še enega. Saj veš, kako mi je, ko enkrat začnem. Kmalu sem pojedla vse.
Jerry: Pojedla si celo "Sara Lee" gibanico?
Sarah: In potem sem rekla, naj gre vse k hudiču! pa sem pospravila še špagete v hladilniku, rep jastoga in piščančjo pašteto.
Jerry: Je v stanovanju še kaj pohištva?
Sarah: Tako debela sem, to je nagravžno.
Jerry: Pa kako si lahko jedla pred večerjo?
Sarah: Oprosti, ampak bila sem res jezna sama nase, ker sem zamočila, pa si nisem mogla kaj.
Jerry: Dobil sem nama mizo v kotu.
Sarah: Je že v redu, ti boš naročil, jaz bom kakšno radensko. Itak hujšam.
Jerry: Ne more samo en jesti za najboljšo mizo. Ni prav.
Sarah: Je že v redu.
Jerry: Ne ni. Čas je za večerjo. Prostor bo nabit. Kako bo pa izgledalo?
Sarah: Kaj te vedno briga, kaj si drugi mislijo?
Jerry: Ne zdi se mi prav, da jé samo en.
Sarah: Prav, bom naročila, ampak ne bom jedla.
Jerry: Tako tudi ne gre.
Sarah: Pa mi naroči zrezek, vzela ga bom domov. Bom pojedla, če ne bom mogla spati.
Jerry: Kakša večerja za obletnici je to? - "Jaz bi eno večerjo in ali mi lahko date zrezek za domov?" Mislil sem, da se bova udobno namestila, naročila vino, jaz bi te gledal v oči in ti govoril, kako si lepa.
Sarah: Nisem lepa, debela sem.
Jerry: Prav, preklical bom rezervacijo. Greva domov. Naredil si bom kakšna jajca.
Sarah: Ni več jajc, pojedla sem jih.

(- Našel sem filmček prvega dela te scene: Video Spotlight - I Already Ate.)

Na to pomislim ob prvih straneh naslovne knjige. V njej najprej spoznam Katarino, nepotešeno in neporočeno dekle 30-ih let, ki ima razvito motnjo hranjenja. Zna se tako postiti do izvotljenosti kot nažreti do onemoglosti, v ekstreme askeze in razvrata se zaganja, kot uhajajo manično depresivni v vzhičenost in potrtost. Odvisna je od hrane. Med prazniki je ves čas jedla. Pred prazniki se je postila do izvotljenosti, zdaj je jedla vse, kar ji je prišlo pod roke, pladenj z mesom je postavila predse in si naložila poln krožnik, jedla je, ne da bi še s komerkoli govorila, gledala je predse in si nosila v usta, ko so vsi vstali od mize, jih je ona opazovala s prežvekujočim obrazom ... Tlačila je vase velike kose mesa, piščancev, krompirja, čokoladnega peciva, nalivala se je s sladko kavo, vse skupaj je izbruhala in začela znova.

Vendar ne smem zamolčati druge plati. Čeprav zna biti občasno prasica, je Katarina vendarle lep človek in v čast svojemu imenu: Katarina pomeni "čista", Katharina iz časa Rima iz grške besede katharos; od tu tudi "katarza" za moralno sprostitev zaradi obvladovanja slabih nagnenj, moralno očiščenje. Katarina je mila in mična ter obenem občutljiva. In prav zaradi slednjega jo kruti svet trga narazen. A je ne raztrga. Resda je kruto njeno romanje, brodenje skozi močvaro, a podobno kot Andy Dufrense iz Kaznilnice odrešitve (1994) gre Katarina skozi reko blata in pride na drugi strani ven čista. Sprašujem se, ali obstaja druga pot?

* * *

Knjigo odprejo mokre sanje, mehko erotično fantaziranje. Katarina si želi moškega ob sebi, rabi ga v sebi. Skozi okno si ogleduje pava, vzvišenega poveljnika Windischa, a on se ne zmeni zanjo, čeprav je privlačna, je on ne vidi, a ona ga gleda, čeprav se sama prepričuje, da je v resnici ne zanima. A v resnici ... je eno, kar reče človek, in drugo, kar reče srce. Pav je narcis, občuduje predvsem svojo lepoto. Kot pav žival z divgnjeno glavo in iztegnjenim vratom ne koraka, ampak stopica, glavo pa obrača na vse strani, da bi videl, ali ga drugi gledajo. Sicer nanj ne učinkuje nič, Katarina ni naredila nobenega vtisa, nanj je naredil vtis le on sam, njegove svilene rute, sprehajalne palice, bela uniforma, ki jo je včasih oblekel, sablja, ki se mu je med hojo zapletala med noge, in nemara neke druge, neke čisto druge ženske z napudranimi lasuljami in mogočnim oprsjem, ženske, ki si jih je Katarina zlahka predstavljala, vsekakor precej drugačne od nje, vsekakor lepše. Vedela je, da se pavu ne zdi dovlj lepa, da se mu nemara zdi celo grda, vsaj tako kot sama sebi. Vendar Katarina v resnici ni grda, je lepa in dišeča: lepih prsi, gladkega trebuha in čvrstih stegen. Le malo več samozavesti ji ne bi škodilo, pavu pa škodi egoizem. Vidi predvsem sebe in svojo sabljo. S svojim polkom odjezdi v vojno.

Katarine doma zdaj prav nič ne veseli, vse jo utesnjuje. Ne zdrži več, z romarji gre na pot. Oče, vdovec in oskrbnik posestva v Dobravi na Kranjskem, ji pravi, naj ne gre, naj ostane doma, vendar ona odide. Sreča Simona, nekoč ponosnega Jezusovega vojaka, zdaj ubeglega jezuita, ki je razočaran zbežal iz svoje Družbe. Izgubil je vero, izgubil je spanje, zato bega, saj kdor izgubi spanje, nima kam pobegniti. Podobno kot Katarina išče odrešenje, sam išče še spanje. Katarina in Simon se srečata, a ne tako s pogledom mimo, to je pogled v: vanj in vanjo. Romarje napade narava, zalije jih voda. Simon iztrga Katarino smrti povodnja, na muli jo odnese do hospica, tam se pozdravi. Gleda ga globoko s solzami in hvalo v očeh. Kreneta naprej, nastanita se v krčmi in se ljubita. Vsa se mu preda. Od zdaj naprej hoče živeti samo še zanj. Drugi dan ga vpraša, kdo je, da hoče vedeti vse o njem. Reče ji, da je jezuit. Da je bil. Njenemu šoku in njegovemu razkolu navkljub je ljubezen močna, poželenje je premočno, še naprej se ljubita. Odkar spi s Katarino, lahko Simon spi tudi sam, lahko pobegne vanjo. Čez nekaj časa ju zasačijo v pregrehi, služabniki Cerkve ju zaprejo, Katarino spolno izrabijo. Pobegneta, zatečeta se v nek samostan.

Po spletu okoliščin pride v samostan še pav Windisch s svojo vojsko. Simon pobegne (jezuit in pav sta se bežno srečala že prej, ko ga je pav želel ob cesti pobiti, utopiti koštruna jezuitskega), zapusti Katarino, vendar se odločno vrne ponjo, pa ga pav ujame in vtakne v ječo. Pav zdaj voha Katarino, ovohava njeno ženskost, zavoha njen dišeči cvet, in ona obudi stare fantazije. Pelje jo na večerjo, opije, zapelje jo, ona fantazij še ni preživela, združita se. Zdaj s pavom nadaljuje pot, njega pa granata vrže s konja, raztrga mu život, pobere pol obraza. Katarina skrbi zanj v hiši ob jezeru. Oba umirata. A tedaj pride iz ječe Simon, ona ga je vesela, zopet zaživi. Odpelje ga v hišo. Silovito se ga oklene z nogami v isti hiši, kjer umira pav, v drugem prostoru se sestradano ljubita, kot da je preteklo celo stoletje od zadnjič. Odločita se, Simon bo iznakaženemu Windishu prerezal vrat, a ko pride trenutek, ko pride jezuit do pava, tega ne more storiti, tudi Katarina ne more, namesto tega jo nekaj prešine, odloči se, da bi rada spreobrnila pava, v trmi ga hoče ozdraviti in spremeniti. Pavu gre zdravje hitro na bolje, a spremeni se ne, njegov napuh se vrne, z njim pa prašičji nagon v Katarini. Ko se namreč enkrat ljubi s Simonom, opolzko vpije po pavu, da jezuitu prekipi, vzame sabljo in pavu odreže glavo. Zdaj se s Katarino odpravita na cilj romanja v Kelmorajn (danes nemški Köln). Katarina najde svojega Boga, jezuit svoje odrešenje, v glavi mu klikne in zopet pobegne. Tokrat za zmeraj. Katarina se potolčena odpravi domov. V sebi nosi novo življenje, jezuitovega otroka. Simonu Družba oprosti naglavne grehe, zaposli ga v Ljubljani. Nekoč sreča Katarino in njuno hčer v svoji cerkvi, a se umakne v temo, da ga ne vidita, otrok nikoli ne vidi očeta.

Katarina, pav in jezuit. Katarina je iskala moškega, izgubila je dva in postala mati samohranilka, jezuit je za zmeraj izgubil vero in se vdal resnici njegove Družbe, pava cesarica Marija Terezija ni odikovala, še ponos je izgubil ... ponos, ki je napuh, ga je v resnici pogubil.

* * *

Značilnost romana so razpotegnjene povedi v poplavi vejic, domala brez pik valovijo od leve na desno čez številne vrstice. Učinek je prav dober, vtis mehak, zgodba pa hkrati tu in tam: tuzemska pa tako brezčasna. Kakšen slog! takšen slog, ta izjemen slog nisem videl še nikjer drugje. V opisu zgodbe zgoraj sem se ga malo nalezel tudi sam, v knjigi ga avtor vseeno bolje rabi.

Douglas Adams: Štoparski vodnik po Galaksiji (II)

2006-06-06T16:23:00.000+02:00

- Douglasa Adamsa (11. marec 1952 - 11. maj 2001) poznam kot: kultnega radijskega dramatika, amaterskega glasbenika in pisatelja. (Na sliki levo s prav tako kultno štoparsko brisačo. - Everybody should know where his towel is.) Rad ga imam predvsem zaradi njegove knjižne bravure, Štoparskega vodnika po galaksiji. Pa to ni edina njegova knjiga. Sicer je bil domiselen, a ne ravno ploden pisec, angl. prolific; róke, angl. deadlines, je imel obenem rad pa tudi ne. - I love deadlines. I like the whooshing sound they make as they fly by. Ko pomislim na kreativno pisanje, pomislim na: njega in Branka Gradišnika, našega ideologa kreativnega pisatelja. Takoj se spomnim tudi knjige Last Chance to See, precej dopadljivega in originalnega naravovarstvenega potopisa, o katerem bi rad navrgel še kaj. Res škoda, da je Adams odšel že pre 49-ih. Ah, te pisatelji, jim daš malo več (denarja), pa se izrodijo (si zapacajo žile), se je nekako tako od njega poslovil Alojz Kodre, sicer (prav tako kultni) prevajalec v slovenščino.
Pisati o Štoparskem vodniku po galaksiji je težko delo. Kultura, ki je nastala okrog knjig (in drugih metamorfoz: radijske igre, filma, računalniške igrce, brisače ...), je ogromna. Vse je zanimivo, zato je najbolje, da kar nekje začnem. In tudi že sem: malo nazaj, 30.5.2006, sem uvodoma predstavil knjigo in bolj natačno dve pesmci o teleportiranju v originalu ter ena-in-polovičnem prevodu. (Drugo pesem sem namreč še enkrat prevedel sam, kajti ob branju Kodretovega prevoda sem zašel v hudo dilemo. Zakaj točno sem pesem še enkrat prevedel, v kakšno dilemo sem zašel? Za odgovor sem ponudil nagrado, 1300 SIT, pa je ni zahteval še nihče. Ni dovolj visoka? Zdaj jo podvajam, 2600 SIT. To je že kar nekaj denarja, uganka pa ostaja enako zanimiva in precej lahka. Zdaj se spomnim, da ostaja enako nerešena še ena moja uganka, šifra v naravoslovnem zapisu o Da Vincijevi šifri v reviji Premiera. Je prenizka tudi ona nagrada? Zdaj jo podvajam, 4400 SIT, nakažem prek Klika, o zapisu samem več tu: 9.5.2006.)
Tokrat velja napisati kaj o avtorju, nepozabnem Douglasu Adamsu, kot gre uvod v radijsko igro: To tell the story of the book it is best to tell the story of some of the minds behind it. (- Scene One)

Adams ima še eno ime, polno je tako: Douglas Noël Adams, zato so ga klicali DNA. (Na sliki levo v 42. epizodi Montyja Pythona pri 22-ih letih.) Imel je rad, ali bolje, bil je nor na: hitre avtomobile, fotoaparate, Apple računalnike (kot še kdo, kot na primer si.bloger Jonas) in druge tehnične gizmote. Spremljal je zadnje dosežke znanosti: tako malo bolj osnovne raziskave kot pop tehnologijo. E-pošto in novičarski Usenet je na primer rabil leta pred drugimi. V zadjih letih življenja je bil vabljen predavatelj o tehnologiji in okolju.

Adams je bil prvo nadarjen pisatelj, nato še izobražen. Zame je sinonim za kreativno pisanje (- o kreativnem pisanju je nedavno pisala si.blogerka Nadezhda v svojem blogu: 3.6.2006). Če kdo, zna besedopiliti, piliti besede, on. Tako je leta 1971 v nenadkriljivem (neprekosljivem) eseju o religiozni poeziji križal Beatle in Williama Blakea (- To see the world in a grain of sand ...) ter bil za esej nagrajen s šolanjem na univerzi Cambridge. Iz angleške literature je diplomiral leta 1974, star 22 let.

Adams si je sam pravil radikalni ateist, a bil je res velik okoljevarstveni aktivist. Tako je iz sodelovanja z biologom Markom Carwardinom nastala luštna in precej originalna knjiga Last Chance to See, prvič izdana leta 1990. Avtorja sta prepotovala svet ("to se jima je godilo!") in v naravnem okolju opazovala nadvse ogrožene živali: Komodo dragons (prazgodovinske krvoločne kuščarje na otoku severno od Avstralije), belega nosoroga v Zairu v Afriki, Kakapos (rahlo prismuknjene ptiče na Novi Zelandiji), delfine iz reke Jangencg na Kitajskem, neke nosoroge in netopirje Rodrigues fruit bats (megabats) na otoku Rodriguez severno od Madagaskarja ob južni obali Afrike.

Adamsu in njegovi zoološki besedi sem najprej nekaj zameril, a kmalu vzljubil: njegov smisel za razmerja.
Nima ga.
Približno 80% poglavja posveti nezoološki razpravi o pripravi na srečanje z ogroženo beštijo, potovanju, kakšnemu evolucijskemu štosu in teh stvareh, nakar se z ostalimi 20% besedami vendarle sooči z živaljo. Razmišlaje nazaj, se mi zdi pristop prav dober, dobro filmski, zgodbe same pa nepozabne.

Na sliki levo je zmaj Komodo, ena od nadvse ogroženih beštij, ki jih je šel Adams popisat, in s katero se je Bo boril ... katero je Bo opazoval v kletki Taronga Sydney Zoo, jako vesel, da ni padel vanjo. Noge zmaja se namreč zdijo precej močne.

Na sliki spodaj (novembra 2003) ni ogrožene živali: ogrožen ni niti Bo niti Jo niti Ganga, naša Indijska slonica iz Ljubljanskega ZOO pod Rožnikom. A njeni sorodniki, Afriški sloni, bi bili lahko izumrli. Med letoma 1945 in 1980 se je njihovo število namreč zmanjšalo iz 2.5 miljona na 500 tisoč (na 20%). Slonovina, slonova kost, je cenjena, zato divji lovci radi sekajo okle. V zadnjih letih postajajo le še bolj agresivni. ("Sicer pa, kdo rabi miljon Afriških slonov, ne, NE, N E ?")

France Cokan: Eno življenje je premalo (III)

2006-06-04T00:31:00.000+02:00

- France Cokan je velik mož: je razumnik, profesionalno priznan zdravnik internist in nutricist ter ljubiteljsko velik jezikoslovec, bralec in pisatelj; je telovadec, bržkone največji slovenski športni veteran vseh časov, že večrat je v svoji starostni skupini amaterjev zmagal na svetovnem prvenstvu v ultratriatlonu, havajskem ironmanu; je samski in brez potomcev že vseh svojih 75 let, kar mu sam štejem v edini minus, a zato velik; in je predvsem dober človek: topel in iskren. Če boš šla poslušat njegovo predavanje v Ljubljani v Knjižnici Bežigrad 8.6.2006 ob 19h (- vidi povabilo), ti bo poleg številnih resnic o urjenju telesa in učinku prehrane na zmožnosti telesa gotovo odgovoril na vprašanje, zakaj se ni nikoli ženil ali zaplodil kakšnega otroka. Meni je povedal, vendar ne bom zdaj o tem, zdaj bom povedal nekaj o: havajskem ironmanu.
O Francetu Cokanu sem poprej pisal dvakrat:
- 1.6.2006 o njem in njegovi knjigi Eno življenje je premalo (2000) in
- 2.6.2006 o srečanju z njim.

Spomnim se pogovora na teveju izpred nekaj let, kjer je Sandi Čolnik vprašal, kaj bi se mu (Čolniku) zgodilo, ako bi hotel na vsak način končati ironmana. - Umrli bi, je rekel Cokan.

K 3-atlonu vije krasna, a dolga pot premišljenega ukvarjanja s telesom. K 3-atlonu torej s hojo otroških korakov: osvojiti je treba vzdržjivost in tehniko v treh aerobnih športih: teku, plavanju in kolesarjenju. Vrstni red ni važen. Potrebno pa je znati povezati panoge med sabo.
Cokan pravi (sam je živi dokaz), da lahko človek tu pa tam s premišljeno, intenzivno (zahtevno) in sploh ne tako ekstenzivno (dolgotrajno) telovadbo krona s kakšnim 3-atlonom. In zakaj ne bi rahlo bolj intenzivne in ekstenzivne vadbe kronali s havajskim ironmanom? Jaz ne vem, zakaj ne bi.

Leva slika kaže: prvo preizkušnjo 3.9 km dolgega plavanja na odprtem morju iz zaliva Kailua. Sledi 180 km kolesarjenja (tisti na sliki ima bolečine v hrbtu, ne? - Ne, ampak je lačen pa sega za hrano v žep v majici na hrbtu) in naposled še klasičnih 42 km tekaškega maratona. Skupaj neprekinjena 226-kilometrska tekma. Juhuhu. Sanjati takšne sanje ni škodljivo.
Glavno pa naj vendarle ostane zdravje, dobro počutje ...

Iz Cokanove knjige sem zbral nekaj podatkov o havajskem ironmanu in jih tematsko razvrstil.

Kronološko
1. Tekma se začne dva dneva prej, v četrtek popoldan na večerji-testeninki, angl. "carbon loading party", kjer se tekmovalci nabašejo z raznimi ogljikovimi hidrati.
2. V petek oddajo kolesa, še kaj pojejo in večinoma poležavajo. Ogledajo si 3-atlonski sejem.
3. Zvečer si nekateri privoščijo brivski obred: obrijejo si vse, kar se vidi in ne vidi. Torej tudi hrbet, če je treba. V morju želijo plavati kot jegulje.
4. V soboto pred svitom se odpravijo proti štrartu na obalo. Namestijo se, soglasno odštevajo zadnje sekunde, potem zagrmi top, ki mu sledi zadnji udobni vdih v naslednji uri.
5. Plavarija 3.9 km v razburkanem morju daje med 1500 udeleženci tudi občutke utesnjenosti.
6. Ko pridejo iz vode, dobijo: hrano, pijačo, kolo in opremo. Prostovoljci jih mažejo s kremo za sonce.
7. Nalednjih 160 km po cesti Queen Kaahumanu Highway ne vidijo drugih kot sebe in prostovoljce.
8. Kolesa začnejo ustavljati, obenem se preobuvajo.
9. Tekače v cilju uvrščajo do polnoči.
10. Sledi masaža, vroča juha.
11. Naslednji dan se počutijo dobro, brez posebnih bolečin (so dodobra natrenirani), nekaj jih že teče in kolesari. Udeležijo se večernega banketa.
12. Še naslednji dan odhod domov, zaradi vseh ljudi in opreme urejen kaos na letališču.
13. Evforija popušča. Življenje lahko postane sivo. Zdravilo za to: lahkoten trening. Pametnih strast ne zapusti.

Antropološko
- Ironmanci izgubijo in nadomestijo 15-20 l vode na tekmo. Treniran atlet lahko absorbira okrog 2 l vode / h. (Podatek v medicinskem učbeniku je sicer: 1.2 - ampak Cokan ne piše učbenikov, on jih živi.)
- Kdor dobro pozna učinek hrane na svoje telo, zaužije na kolesu: 60 g sladkorja / h (1 g / min; oziroma do 2 g, kar je najboljši izkoristek); 690 mg Na ali okrog 1.7 g soli / h; druge elektrolite (K, Mg, Ca) zanemari; med tekom pije le vodo, sol in sladkor pa zaužije v energijskih rezinah, angl. PR-bars.

V številkah
- poteka od leta 1978 naprej,
- štartnina takrat: $5 ... danes: $400,
- tekovalcev takrat: 15 ... danes: 1500 (izmed 70.000 na raznih kvalifikacijskih ironmanih),
- hrana na tekmi takrat: banane, sendviči, piškoti, pijača ... danes: Gatorade, koncentrirani ogljikovi hidrati, energijske rezine,
- kolo takrat: Schwinn z 10 prestavami, teže 10 kg in več ter cene $150 ... danes: 3-kolo z 20 in več prestavami, aerodinamične oblike in z drugimi priboljški, teže 9 kg in manj ter cene $3000 in več,
- oblačila takrat: Speedo kopalke, kratke hlače in bombažna mikica ... danes: 3-obleka Speedo,
- vadba takrat: kolikor in kdarkoli je mogoče ... danes: osebni in spletni trener, knjige in revije,
- nagrada takrat: je ni bilo ... danes: $100.000 za zmagovalca v moški in ženski konkurenci,
- najstarejši uspešni ironmanec: Jim Ward (82),
- starostne skupine na 5 let,
- 70% ironmancev ima univerzitetno diplomo,
- ultratriatlon: 3.9 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka, skupaj 226 km,
- precej dober čas: 12h, profesionalci: pod 9h.

France Cokan: Eno življenje je premalo (II)

2006-06-02T13:22:00.000+02:00

- Predstavljaj si, da tvoj najljubši igralec, deniva Colin Firth ali Scarlett Johansson (- kar, izberi si), snema film v Ljubljani. Ker ni le filmski ampak tudi ljudski človek, priredi javni pogovor, da bi se menil z ljubljanskimi oboževalci. Pa da po domala neverjetnem spletu okoliščin ne pride na predavanje noben drug razen tebe. Potem boste tam samo: ti, on in njegov tiskovni predstavnik. Stole daste bolj skupaj in pogovor steče. Iz hladne predavalnice se premaknete v intimo restavracije. Naročite vino. Natakar prižge sveče. Scarlett lahko vprašaš karkoli, le okusno in prijazno naj bo seveda, meniš se namreč s Scarlett Johansson! drugače ni meja, edino 24. ura, ko bi bilo nekako dobro iti domov spat. Poskušaj si predstavljati to. Ali bi ti bilo všeč? Meni bi bilo, zelo.

In nekaj podobnega se je mi je včeraj zgodilo. Scarlett Johansson se resda mudi v Ljubljani, a to le razmnožena ob cestah v tistih vgrajenih plakatih za L'Oreal (na sliki levo je eden ob Dunajski cesti). Pravi, da zato, ker se ceni. In res se ima za kaj: tako za svoj glas kot stas.
Nisem se dobil z njo. Šel sem na predavanje Franceta Cokana - zdravnika, razumnika in telovadca ter večkratnega zmagovalca havajskega ironmana v amaterski skupini svojih let, človeka, ki je dodobra zaznamoval moje življenje, in o katerem sem skupaj z njegovo knjigo pisal zadnjič: 1.6.2006 -, bil zavoljo spleta okoliščin edini poslušalec, se z njim umaknil v kot neke restavracije, poslušal, spraševal in dobil odgovore na vsa vprašanja, ki sem se jih lahko spomnil med 19. in 24. uro. Počutil sem se kot otrok v slaščičarni, angl. "a kid in the candy store."
Še malo se bom pobahal pa zgodbo poimenoval.

Kako sem zmatral prvaka havajskega ironmana

(18.50h) Pridem v dvorano Knjižnice Bežigrad na javno predavanje Franceta Cokana, na katerega ne pride nihče razen mene in njegovega založnika, Janislava Tacola iz založbe DEBORA, ker ni bilo niti malo oglaševano. Očitno je prišlo do neskladja z naslednjim predavanje v četrtek, 8.6.2006 ob 19h na istem kraju (- vidi povabilo; sam sem za prvi termin vedel, ker sem bil v e-pisemski navezi s Cokanom.) Pa nič zato, Cokanu-predavatelju je očitno dovolj, da ima vsaj enega poslušalca. Meni je takšna pozornost seveda godila. Kako hitro se človek razgovori ob nekom, kot je Cokan, eruditu, pozornemu poslušalcu in iskrivemu pripovedovalci. Kmalu smo jih klatili, da je bilo veselje, in kot da bi bilo za nami že nekaj tekov trojk. In kaj vse sem ga hotel sprašati! Nocoj ne bo šel tako kmalu domov.
Zedinimo se, da se iz hladne dvorane premaknemo za mizo v neko restavracijo. Gremo po Dunajski pa si ne morem kaj, da se ne bi nekajkrat ozrl za sabo na gore nad Kamnikom. Hodiš kaj v hribe? Ja, veliko, kaj pa on. Sam sem rad zahajal v gore, ampak hribolazenja ne priporočam več, sestop je lahko hud za kolena, še posebej z nahrbtnikom, da ne govorimo še o 20 odvečnih kilogramih, in doda, ne mislim ekstremov, ljudi, ki se spuščajo z Everesta pa "pridelajo nov kolk", mislim pogačico, to si lahko hitro zdrobiš, to je hudo. Danes si sicer lahko daš vdelati umetno koleno, pa je še kar uporabno, a če si bil že prej 'fit', drugače imaš težave. To je slaba stran telovadbe v gorah, ni kaj. Ampak hribolazenje dá tako veliko! Hoja navkeber je aerobna. Na njej tudi zlahka zdrknem v meditacijo. Ampak to dá tudi tek, poreče. To je res, ampak gore, gore imajo še eno veliko razsežnost, nekaj, kar tek ne more dati. V gorah se lahko stopim z naravo, tod grem, kot gre vernik v cerkev. Tam začutim svojo bit, ki mi jo na nek način odžira vsakdan v mestu. V gorah si ne krepim le telesa, celim si še rane. To si dobro povedal, imaš prav, gore so krasne, me pohvali, prisede v avto in se odmakne v svoje misli. - O njegovih prvih podvigih v gorah? O tem, kako je na prvem pohodu na Grintavc zmrzoval na snežišču pod previsom v kratkih hlačah, in kako so potem skupaj še z dvema enako onemoglima planinkama po sestopu šli v skedenj ...; ali pa o prostovljnem delu, ko je šel postavljat nove zimske markacije v Julijce, in kako je sprva umiral pod 20-litrskimi bencinskimi cisternami, polnimi vode za cementiranje, pod orodjem in pod vrečami cementa, a je občutek napora po presoljeni hrani in nekaj dnevih treninga kmalu izginil in se spremenil v uživanje? - Gore imam rad, povzamem, čeprav mi odtegnejo mnogo energije, mestnega časa in življenja, pa čeprav je nepremišljen sestop hitro usoden za kolena. Zmeraj nanovo spoznam, da vsega pač ne morem imeti, in da z ljubeznijo vedno prideta še odgovornost in skrb.
Peljeva se, v moji glavi vedno več vprašanj. Pa težko sprašujem med vožnjo, težko se osredotočim na dve stvari hkrati: na pozorno vožnjo in pozoren pogovor. Speljem v križišču, a nerodno, da mi čez tri metre ugasne motor. Imam srečo, nobenega divjaka nasproti. Speljem bolje in vprašam, ali ve za mono- in polihronike, ali ve za razliko? Razumem besedo, gre za barve. Ne, tisto bi imelo 'krom'. Aja, tu je pa 'hron' za čas, res. Ja, gre za delitev ljudi med takšne, ki se lahko dobro istočasno ukvarjajo samo z eno stvarjo. Da pričnem na primer sam z eno knjigo pa me prekine nujno branje kakšne druge, izgubim nit in brez nje sem nemiren. Med branjem me moti tudi poslušanje muzike (če ni ravno kakšna nezavedna klasična). Zares osredotočen ne morem biti na dve stvar hkrati. Potem sem jaz polihron, ho ho. Samo ne vidim kakšne uporabne posledice te delitve. Imam jo na jeziku: Ena je recimo ta, da bi bil od zdaj naprej tiho in naju varno pripeljal do cilja.

Pridemo do None na Dolgem Mostu. Sam te restavracije ne bi nikoli izbral, z vsemi načičkanimi ljudmi je kar preveč modna za mojo proletarsko držo. (- Gledališko mi je bil morda najbolj všeč stojiščni ogled Richarda III v Shakespeare's Globe Theatre.) Vseeno najdemo prijeten kot, kjer se posedemo in nadaljujemo s pogovorom. Ta zdaj prestopi nasipe in se razbohoti v več barv in dimenzij. Mnenja se krešajo na konici noževega rezila. Nocoj bomo dorekli resnico sveta!
Vsak prispeva za to kaj iz svojega področja: Cokan govori o delovanju krvnega ožilja, ideji visokega in nizkega krvnega pritiska in zakaj je dobro, da sta čimbolj vsaksebi (- a zopet ne preveč, he he, da bi bila narazen za manj od 20 običajnih enot, takšen človek ne bi preživel). Pravi o plemenih brez stika s civilizacijo, ki ne poznajo bolezni ožilja, njihov holesterol je za polovico nižji od našega, njihov krvni pritisk je 90 skozi 60, ne glede na to, ali so stari 99 ali 9 let. Teh številk v razvitem svetu sploh ni več. Za študirati takšne ekstremne številke, čeprav resda naravne, mora iti znanstvenik v džunglo (- in tvegati, da ga napadejo in pojejo ljudožerci ali kakšna kača ...) Sosed urednik navrže, da pripravlja novo knjigo o Cokanu, da je zdajšna že pošla, in da gre zato v 4. natis, jaz pa omenim, da sem včeraj videl, da gre Da Vincijeva šifra Mladinske knjige že v enajstega (11). On malo zavije z očmi, ja, to je velika številka ("na natis pa, kaj, 3000, 5000 izvodov?"), a vidim, da premišljujeva o istih težavah, slovenskem knjigotrštvu nasploh in monopolu omenjene založbe posebej, a o tem ne rečemo nič. Besedo speljeta v digitalno, tu se kar dobro počutim, in jima marsikaj razložim.

Sicer pa moram povedati, da ne priporočam obiska restavracije z: nutricistom in založnikom, ki najraje zalaga knjige o prehrani. Ker so situacije z natakarjem lahko jako smešne in obenem mučne. Pa sem že mislil, da jaz zapletam! Sploh je bila hrana skupni imenovalec večine izmenjanih misli. Tako se je še enkrat izjasnilo, da človek, ki je videti najmanj obremenjenj s hrano, o njej največ premišljuje. Pa sem že mislil, da jaz modrujem o hrani!

In tako naprej se je pogovor zavlekel do o-ne-moglosti. Noč je že pošteno dozorela, ko Cokan malo zamaja z glavo pa pravi, a bi, a bi šli?
Pojdimo. Odpeljem ga domov, vmes se utrujenosti navkljub še dodobra razgovori o svojih strasteh: 3-atlonu, jezikih (aktivno jih uporablja, predvsem čita v sedmih) in seveda knjige same. Pa njegova najljubša? Te sta dve, obe sta me kraljevsko nasmejali, Jeromejevi "Trije možje v čolnu, da o psu ne govorimo", in ...

... Marquezovih "Sto let samote" (- izgovorjava 'markesovih', me vsaj šestkrat popravi; super, rečem, ker Marqueza imam rad tudi sam, Ljubezen v času kolere je sploh ena mojih najljubših, zdaj vem, katera knjiga ne sme manjkati v nahrbtniku za morje.)
France Cokan ima 75 let. Na nedavnem ironmanu Lanzarote na Kanarskih otokih je odstopil po prvih dveh kilometrih plavanja, ker se mu je strgal pašček od očal. Tako se ni mogel kvalificirati za letošnji havajski ironman, svetovno prvenstvo v 3-atlonu. Drugi kvalifikacijski turnirji so povečinoma že zasedeni, poskusil bo še v Južni Koreji in morda v Singapurju, drugače pa bodo letos Havaji zanj izjemoma prikrajšani. Grozna škoda. Držim pesti, obe, da še poskusi, pa da mu uspe.
Nazdravil sem mu še na mnoga 3-atlonska leta. V pogovoru je model umirjen in vitalen, kot je živ nek živ moški pri 45-ih, naj jih preživi vsaj še 25 pa bo doživel svojih sto let samote.

France Cokan: Eno življenje je premalo

2006-06-01T15:55:00.000+02:00

- Rad bi predstavil zdravnika, telovadca in razumnika, človeka, ki je dodobra zaznamoval moje življenje. Opisal bom njegovo knjigo ter tu in tam navrgel svoje razmišljanje.

France Cokan se je rodil leta 1931, se izšolal za zdravnika v Ljubljani (1957), nakar se je izselil v Ameriko (1959), kjer si je ustvaril dom in ime. Sicer najraje leti okrog Zemlje in se udeležejo Ironmanov: Kanade, Nemčije, Nove Zelandije ... pa seveda svetovnega prvenstva v ultratriatlonu na Havajih. Vsako leto po Ironmanu Lanzarote na Kanarskih otokih konec meseca maja pride v Slovenijo, tako da se ravno te dni zopet mudi v Ljubljani.
Naslednji četrtek, 8.5.2006 ob 19h, bo imel predavnje v Knjižnici Bežigrad (- vidi povabilo). Pozabi na Slavoja Žižka in njegova izrojena predavanja, na katera drvi ljudstvo, kakor drvijo otroci h kletki z eksotično beštijo v živalskem vrtu. Modrosti Franceta Cokana nudijo večje užitke.

France Cokan. Eno življenje je premalo. 2000. Založba DEBORA, Ljubljana. Spremna beseda in jezikovni pregled Branko Gradišnik. Strani 325.

Pod takšnim naslovom (in podnaslovom: Spomini in vrednote železnega zdravnika) je težko pričakovati kaj drugega od knjige, polne dobre volje. Pa se v njej najde še marsikaj. Vsemu daje ton umirjen cinizem kot zdrava mešanica kritičnosti in prizadevanja za bolj lepo življenje. Vendar je treba pri priči povedati, da je France Cokan pri svojih 75-ih še zmeraj samski in brez potomca. Teh dveh pomankljivosti se je treba od zdaj naprej zavedati ves čas. Knjigo ograjujejo življenski spomini. Cokan ima za seboj nadvse razgibano življenje. Navihan in brihten je bil že kot otrok. V uvodu predstavi svoj nazor: Kar pišem, je opis tega, kar delam sam, in ni nasvet, ker nismo vsi grajeni enako in nimamo istih problemov. Velelnika zato tu ne boste videli. (- Res nisem videl nobenega.) Njegov nazor je v skladu s prepričanjem, da sta bistveni odliki literature zabava in nagovarjanje pustolovskega duha. Pridigarstvo in poučnost naj bi bila skregana že z navadnim dobrim okusom, kaj šele z umetnostjo. To je ljudem sicer na splošno jasno (- razen kakšni Madoni z njenimi pravljicami za otroke ne). Cokanu ni tuj ta sodobni slog pisanja. Je iskriv, premišljen in skromen. Je imeniten primer tiste, da se brez muje še čevelj ne obuje. On jih je obul že celo vrsto. Še posebej navdušuje s tem, da si čevljev ne natika z voljo, temveč s strastjo. Pri tem, kar počne, doživlja naslado. (- Mujo je spremenil v slo, presezi to!) Njegov recept je precej preprost, v enem stavku: nič za nekaj. Življenja si ne zapleta dlje od potrebnega, pa vendar ni res, da bi od njega terjal malo. Tako v knjigi prvo spregovori o sebi, nakar še o običajnem človeku, človeku-masi, njegovih razvadah, pa o tem, da je nadvse začuden, kako da človeka-mase ne sreča pamet. Ravno na takšen iščoč način se bere to knjigo, še posebej njen tretji, zadnji del. Tu beseda ne prednjači več o avtorju, marveč o življenjskem slogu po meri vrhunskih: uma in telesa. Razumeti njegovo filozofijo življenja, pomeni razumeti Franceta Cokana. Določa ga četvero: PREHRANA, TRENING, RADOVEDNOST in SAMSKOST.

Prehrana

Prehrano imava s Cokanom urejeno podobno. Do hrane imava enak odnos. To razmerje je predvsem preprosto. Dejansko nama je škoda: časa, energije in denarja za dolgotrajno: nabavljanje, pripravljanje, uživanje, prebavljanje in otrebljanje hrane. Oba meniva, da hrana, katere priprava vzame dlje od 15 minut, izgubi večino namenskosti, sam ocenjujem da v povprečju okrog 70%. Cokan iz hrane ne dela fetiša. Pravi, da naj hrana ne bo niti: premastna, presladka niti preslana. Stran s takšno hrano. V debelost namreč ne vodijo sama leta, temveč mnoga leta napačnega odnosa do hrane. Zdrav odnos do hrane usmerjata potreba-lakota in razum, ne pa potreba-požrešnost. Cokan se je v svojem poklicnem življenju srečaval z mnogimi požeruhi maščob, ki niso mogli spremeniti nobene navade, pa čeprav jim je grozila smrt ali vsaj invalidnost. Takšnih ljudi nikakor ne razume. Tudi jaz jih ne. Jih ti?
Kako točno se prehranjuje Cokan? Žitni kaši doda rozine in banano, včasih jé tudi kruh z marmelado (vnos energije) ali pa si skuha tri jajca in poje le beljake. Uživa veliko stročnic in zelenjave, meso, samo belo, enkrat na mesec, pet kosov sadja na dan in ribe dvakrat na teden. Za energijo proti koncu telovadbe vzame kofein (kot poživilo).
Cokan, sicer zdravnik internist, je strokovnjak na področju nutricistike in ima bogate izkušnje s telovadbo. Vse kar ve o prehrani in urjenju telesa ter uma, poskuša skladno združevati. Tako žanje bolj pogoste in višje vrhove. Prehrana, iz katere je načrtno odstranil nepotrebne maščobe, ustreza njegovemu načinu živlenja, življenju nenehnega urjenja, življenju asketa (urjenje gr. askesis). Dobro vem, zakaj mi Cokan ne gre iz glave. Elitnega posameznika, kot je on, namreč loči od ljudi-mase aktivno napram reaktivnemu življenju. V očeh drugih ga dela kot nekakšen miljski kamen ali spomenik. (Menim, da je delež takšnih posameznikov, Gassetovih elitnikov /vir: José Ortega y Gasset, Upor množic/, s časom vedno manjši, in malo, tokrat absolutno, jih je bilo vedno.)
Zakaj je Cokan iz svoje prehrane izločil maščobe? Mislim, da vem, zakaj. Poskušal bom pregledati glavne razloge in ugotoviti, da je ravno ustrezna prehrana eno glavnih goriv njegovi nadpovprečnosti:

1. Kot prvo, nihče ne more popolnoma izločiti maščobe iz svoje prehrane. Maščobe so namreč sestavni del večine surovin, tudi nemastnih: posneto mleko ima na primer okrog 1% maščob; riž, kuhan v vodi, polenta in špageti okrog 2%; mastni so razni oreščki (mimogrede, dobro mastni oreščki so: mandeljni, orehi, lešniki, slabo mastni pa kikirikiji) ipd.
2. Znana je odvisnost od maščob. (Zato na primer hrano pogojno uvrščamo med droge.) Tisti, ki se odvadi dnevnega vnosa maščob in odpravi razvado (naše telo maščob domala ne rabi), tako postane duševno močnejši, med drugim pa se dvigne precej nad požeruhe maščob.
3. Prehranjevanje brez maščob ne zahteva marsikaj: med drugim umaže posodo tako, da se jo lahko pomije brez detergenta - tega torej ni treba kupiti.
4. Prehrana brez maščob v kombinaciji z aerobnim treningom ohranja človeka slogega, čilega in vzdržljivega v globoko zimo življenja. (- Šel sem čez letošnje rezultate ironmana Lanzarote, razvrščene po starostnih skupinah, in občudoval čase posameznikov do 70. leta pa posameznic do 60. /Zgleda, da Cokan letos ni prišel do konca./ Ampak to je ultratriatlon! Kdo še enega kroga okrog Rožnika ne zmore, poznam jih mnogo.)
5. Moje izkušnje: Postopno izločanje maščob iz prehrane mi dobro dene. Tako lahko potrdim: bolj globok spanec in krajši jutranji rekacijski čas na nov dan; večje uživanje v pripravah na 3-atlon, lepše pohode v gore; manj temačnih misli, zaspanih dni in takšnega ali drugačnega tesnobnega počutja; večjo radovednost in empatijo; močnejši stik s samim seboj ipd. Vendar ne mislim zavreči vseh nepotrebnih maščob. Čokolade na primer že ne. Ampak razne: sire, salame, zrezke ... resnično sem vesel, da sem se odvadil tega. (- Vendar je to na nek način tudi egoistično. Kako? Glej 2. alinejo spodaj.)

Našteto mi ne daje druge možnosti, kot da bi sklepal, da mastna hrana ne zasvinja le posode temveč tudi notranjost telesa. Svoje telo mislim očistiti in ga ohraniti lepega. (Čokoladi navkljub.)
Cokan zaključi, da kdor uživa karseda malo maščob, marsikaj slabega izgubi in nasprotno marsikaj dobrega pridobi. Nič za nekaj - je povzetek te pogodbe. In sicer nič maščob za nekaj: boljšo telesno in umsko pripravljenost ter materialni in časovni prihranek.
Ob takšni radikalni odmaknitvi od normalnega se porodi več pomislekov:

- Dieta brez maščob je že dolgo znana kot Ornisheva dieta. Ornisha samega so velikaši prehrambne industrije poskušali na silo zatreti. Je to še en primer v vrsti nategov ljudstva? Drug primer: Vsakomur je jasno, da je kajenje izredno škodljivo, da ne omenimo nagravžnosti, pa tobačna industrija vendarle v precejšni meri žene svetovno gospodarstvo. Pomislimo še na druga mamila: kokain, alkoholne pijače ... Vendar je treba to vzeti v zakup in v takem svetu živeti, ni druge, kot tudi ni noben človek samo lep. Ampak je tudi grd, tako da ni čudno, da je lahko grd tudi svet. Svet so ljudje.
- Opisano stanje se spogleduje z Gassetovo delitvijo družbe na dvoje: ljudi-maso in elitnike. V nasprotju s prepričanjem so elitniki pravi sužnji, sužnji svojega poslanstva: Nenehno se izobražujejo v širino in globino, vadijo svoje telo in nenehno nekaj eksperimentirajo. Tako je razumljivo, da se sčasoma dvignejo nad razne samoumevnosti in jih prikrojijo svojim poslanstvom. Na drugi strani ljudje-masa ne počnejo drugega, kot da se prepustijo toku in tako ostajajo pod meglo. V primeru prehrane je to prva stopnja prehranjevanje: nažiranje z mesom in maščobami. Sicer pa lastnost elitnikov, da eksperimentirajo, vodi k pomisleku, da eksperimentirati ne more kar kdorkoli. Saj se Svet ne bi več nikamor vrtel! Razni supermariketi, BTC-ji in Spari bi se zaprli, če bi preveč ljudi nehalo uživati nepotrebne maščobe. (- Ali pa bi spremenili svojo ponudbo?) Au revoir chocolat. Ne, tako ne gre. V tem smislu v elitnežih (kot je ob Cokanu še Janez Rugelj) seveda ne smemo videti le dobrih zgledov. Ponovimo, svet so ljudje. Pa tudi tovarne čokolade. Zato je treba čokolado jesti, ne smemo je prenehati kupovati. Thank You for Smoking (2005).
- Ob tem verjetno marsikdo pomisli, da se mora Cokan, prehranjevalni asket, odpovedati raznim družabnostim: v gostilnah, na porokah in drugih običajnih pojedinah. (Da se druženje običajno poveže z vnosom hrane, malo komično priča na primer pogostitev ljudi po pogrebu, se ti ne zdi; kaj naj bi s tem običajem sporočili pokopanemu, spominu nanj; ali pa je preminuli naenkrat manj pomemben od želja želodcev?) Vendar sam menim, da se asket s tem ne odpove vsem družabnostim. Saj vendar obstajajo enakomisleči! Te se med sabo vabijo v družbo (za njih) zdrave prehrane.

Cokan povzame:
- Kadar si lačen, je vse okusno.
- Kadar nisi lačen, pa tako ni vzroka, da bi jedel.

Trening

Cokan pravi, da se razumen človek zlahka obrani ali otrese športov, ki uničujejo kolena. Namesto njih se odloči za premosmerne športe, kot so: tek, kolesarjenje in plavanje. Te lahko človeku vse življenje nudijo zdravje in veselje.
Takšno gibanje-izkoriščanje prostega časa daje piko na i zadovoljivemu življenju, saj ko je človek dovolj natreniran, mu velik telesni napor povzroča občutek veselja. Tako je, od zoprnega siljenja do spontanega uživanja v naporu, pritrjuje Janez Rugelj.
Zakaj premosmerni športi (ironiji navkljub) niso bolj množični? Naj poskuša povedati kar Cokan sam:

Na Havajih sem imel dolg intervju s prestavnico znane televizijske postaje. Izrazil sem obžalovanje, da mnogi sicer zdravi ljudje ne bodo mogli deliti z nami radosti 3-atlona, ker so si poškodovali kolena v tradicionalnih šolskih športih, kakršni so košarka, bejzbal, nogomet, odbojka in smučanje. Televzija je odvisna od teh športov in ne bo grizla roke, ki jo hrani. Predvajali niso niti besede. Tek, kolesarjenje in plavanje le redkokdaj poškodujejo zdrava kolena; skoki, ostri obrati in pospeški pri športih z žogo pa lahko poškodujejo (včasih brez vsakih bolečin) vezi in hrustanec kolen. Ta so potem kot slabo pritegnjeni kroglični ležaji, ki jih je lahko okrušiti. Umetno koleno je dobro le za zmerno gibanje, čeprav je nekemu izjemnemu ironmancu omogočilo uspešno tekmo.

Moje izkušnje: Podobno kot Cokan sem sam v zadnjih letih zavrgel športe, ki so mi jemali veliko časa in denarja za pripravo in vožnjo ter mi namenili poškodbe pa tudi relativno malo veselja, ne da bi mi dali v zameno vsaj dobro kondicijo, vitko telo ali kako drugo opazno prednost. Jok, poškodovano koleno je huda stvar! Tako sem po vrsti zavrgel: smučanje, snowboard, odbojko, košarko, squash in badminton. Mislim, da vsi ti športi tudi vsaj malo mejijo na nastopaštvo. Namesto njih sem se oprijel: hribolazenja, teka, raznih sprehodov, plavanja in kolesarjenja. Postal bom čisto pravi 3-atlet, če bom le imel dovolj denarja za opremo, čas za trening in zdrave sklepe.
Cokan o smučanju:

Pri izbiri športa sem po mnogih napakah dal prednost tistemu, ki nudi mnogo gibanja, ne zahteva pa mnogo denarja in časa, zlasti za pot na kraj treninga: v športu, kakršen je npr. smučanje, so izdatki za vožnjo, hrano, prenočevanje in žičnico, deljeni s številom minut dejanskega gibanja, presenetljivo visoki. Na pobočjih gre skoraj ves čas za stanje v vrstah, za sedenje na žičnicah in za občudovanje oblik hlač in puloverjev. Zelo malo pa je pri tem gibanja, pa tudi smučanje samo je premalo inzenzivno, da bi dvignilo pulz do ravni, ki najbolj koristi zdravju.

Cokanu se zdi 3-atlon razumna izbira vseživljenskega športa. Za marsikoga je 3-atlon šport butcev, v resnici pa je šport izobražencev: 70% 3-atletov je kočalo univerzo.
Všeč mi je odstavek, v katerem Cokan predstavi ta šport:

Vstaja zora razsvetljenja v športu. Tistim, ki razmišljajo, se zdi vse bolj nesprejemljivo, da bi pehali svoja telesa in telesa svojih otrok v moštvene športe, po katerih ostajajo premnogi odsluženi junaki srednje starosti s pohabljenimi koleni, debelimi trebuhi in brez izkušnje individualnega športa. Pametni spoznavajo, da od športov z žogo, potem ko soigralcev in trenerja ni več blizu, ni mnogo koristi (ki je že poprej omejena). Dokler ne maturirate ali diplomirate, ste v timu. Ko se osamosvojite, velja pravilo: ti njih, preden oni tebe. Koliko sedemdesetletnih nogometašev ali košarkarjev poznate, ki bi še igrali? Presenetljivo, a resnično je, da pri športih z žogo redko in le za kratko dosežemo pulz, ki ga potrebujemo za arerobično korist. Premnogi maturanti končajo šolanje brez poznavanja bolj učinkovitih športov, a s koleni, ki so kot razmajani univerzalni sklepi, namesto da bi bili ravni tečaji. Pozneje postanejo breme zdravniku, ko jim išče tiste redke aerobične športe, ki ne zahtevajo zdravih kolen, da bi jih lahko vključil v zdravljenje posledic negibnosti: visokega krvnega pritiska, holesterola, diabetesa, debelosti itn. K sreči se pametnejši del prebivalstva vendarle usmerja k ritmičnemu, nadziranemu gibanju. Navijači lahko sami postanejo uspešni udeleženci, ne da bi morali zrasti nad dva metra ali tehtati toliko kot sumo rokoborci. Tako se dvignejo s kavča in se ognejo zasedenosti in zažrtosti; ni se jim več treba truditi, da bi si z vpitjem in pravim ali ponarejenim navijaškim navdušenjem načrpali in zavreli nekaj prepotrebnega adrenalina. Če se bo ta racionalna težnja po enosmernem gibanju krepila, bo pametno izbrana 'doživljenska' (prav: 'dosmrtna' - op. Bo) telesna dejavnost prej ali slej le nadomestila motnje v šolskem pouku, kakršni sta 'drill teams' in 'cheerleading', ki bi morala ostati le drage sanje otrok v vrtcih. Če imate ritmično, ponavljajoče se gibanje za muko, ker ne da takojšnega užitka kot npr. že veste kaj, vam bo odveč verjetno vsaka variacija tega trpljenja. Mnogi moji pacienti so se upirali kakršnikoli spremembi, ki bi jih iztrgala iz muk, na katere so se navadili, kot da bi bili možgani izgubili fleksibilnost skupaj s telesom. A če te otrdele misli le malo upognemo, bomo onstran uzrli nova obzorja. Videti pa jih je še lažje, ko najdemo plavalna očala, ki se ne meglijo; in proti tem obzorjem odjezdimo hitreje, ko se naučimo izbrati sedež za kolo in se z njim dokončno spoprijateljimo. To je začetek navzkrižnega treninga. Rama, boleča od plavanja, se zazdravi na kolesu, kolesarska zadnjica si opomore med tekom. Občutljiva kolena se spočijejo na smučeh na koleščkih in premraženo telo se ogreje na trenažerju.

Prek 3-atlona lahko človek spozna precejšen del medicine: športno medicino.
Poleg tega je 3-atlet:

- radosten človek,
- ima večinoma le 10% telesne maščobe in je privlačen že zaradi vitkosti in fizične energijo, ki jo izžareva (- na sliki levo je kar Bo sam, saj na spletu na hitro ni moč najti česa podobnega. Sicer pa je treba samo zaviti na kakšen 3-atlon, pa se vidi enako. Slika je izpred nekaj poletij iz morja v Banjolah ob Puli na Hrvaškem. Je treba takoj povedati, da tako suh 3-atlet, kot je Bo na sliki, ne gre naprej nahitreje, pride pa daleč /morda se to ne sliši prav, a je res/. In zdaj ima Bo na sebi res že malo več mesa),
- spoznava udeležence kar treh športov in je tako redko osamljen,
- na Novi Zelandiji je že v vsakem četrtem gospodinjstvu,
- lahko trenira skoraj neprekinjano, saj ima vedno nekaj skupin nebolečih mišic, ki lahko opravijo trening ene ali druge od njegovih disciplin,
- si pridobi s komaj nekaj urami treninga na teden kondicijo, ki si je smučar ne more, tudi če bi stanoval zraven žičnice.

Spoštovani gospod Cokan je sicer razumen človek. Pa vendar se res še ni vezal z nobeno žensko (več spodaj pod Samskostjo). Kaj naj si ob tem mislim? Do zdaj je moral spoznati mnogo ljudi. Ob tem da se ni vezal s pacientko, na primer kakšno požeruhinjo maščob, pomislim na praktične in estetske ovire. Da pa še ni trčil ob sorodno dušo - ki bi bila 100% prisotna in 0% oviralna, da bi z njo zorel in imel pri roki konverzacijo ter telesni stik - na vseh številnih športnih udejstvovanjih, se mi zdi docela sumljivo! Naj si na primer mislim, da so 3-atletinje pregovornim: visoki izobrazbi, odprti glavi in skromnosti navkljub, v resnici preveč vase zagledane, da bi bile sposobne tvornega življenja v dvoje? (V Sloveniji je kar nekaj uspešnih 3-atletinj, pa so lepo poročene: Nataša Nakrst Kosmač, Ruth Podgornik Reš, Nada Rotovnik Kozjek ... - kaj pa to, da rade obdržijo svoj dekliški priimek, ali to le priča o nekem samoveličju?)

Radovednost. Cokan si že ves čas z raznimi konjički uri um:

- do zdaj si je nabral veliko knjig v raznih jezikih, ki jim v pokoju namenja dolge ure branja,
- strastno študira tuje jezike (fr, špa, ita, nem) in pravi: Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš (ali tako dobro se imaš),
- rad piše. Pravi, da pisanje zahteva branje; oboje skupaj pa dajeta strelivo za konverzacijo,
- mnogo bere: najprej dvojezične knjige, potem tujejezične prevode.

Samskost. Krize srednjih let ni izkusil. Vedno je bil čil in optimističen samski moški. Ker je neobremenjen z otroci in (bivšimi) ženami, ima obilico časa, da ga preživi, kakor si želi. Nikogar ne posiljuje z mnenjem, da je to najboljša rešitev. A pravi, da zanj je. S sabo je zadovoljen in njegove samozavesti ne more omajati nič in nihče.
Vseeno ne morem mimo dejstva, da se je gospodič Cokan odločil za docela samostno življenje brez otrok in žene. To ga dela v mojih očeh nezrelega. Partnerstvo s starševstvom naj bi bilo namreč eno izmed vrhunskih doživetij, ki jih plemenit človek ne gre zamuditi. Njegov zagovor - pogostnost razvez, spridenje otrok, polne roke dela s samim seboj, preveč Zemljanov idr. - nezrelost še podkrepijo. Res zrelim ljudem se zveze in otroci pač ne spridijo.

Douglas Adams: Štoparski vodnik po Galaksiji

2006-05-30T21:05:00.000+02:00

- K zapisu me je spodbudila (silovita domoljubna) pesem Ubranil bom hišo svojega očeta Gabriela Arestija (1963), ki jo je Luka Lisjak raztolmačil na svojem blogu 11.2.2006.

Štoparski vodnik po Galaksiji Douglasa Adamsa (The Hitchhiker's Guide to the Galaxy) je ena mojih najljubših knjig. O njej sem resda napisal nekaj že pred časom (- 24.12.2005), v angleščini, a tisti zapis je jako zmeden. It doesn't do justice! So pa tam povezave na vseh pet (5) knjig. - "Čakaj malo, 5?" Tako je, gre za trilogijo, napisano v štirih knjigah, ki so jo na koncu izdali v petih.
Naj popravim krivico in napišem več.
Po moje je to ena najboljših zadev, natiskanih na papir. Vendar ne sozvanja z vsakim. Ugotovil sem, da se dá z njo kar natančno ugotoviti, kdo je po duši naravoslovec in kdo družboslovec. Kot da bi se ljudje na njej razklali: prvi jo brez izjeme marajo, druge enako močno odbija. Mene jako privlači. Zgleda, da je družboslovni del v meni majhen. A ne te hipoteze vzeti za sveto. Ovrzi jo, poskusi knjigo sama, čisto morda ti bo všeč.

Napisati en celosten zapis o tej knjižni bravuri je misija: nemogoče. Ker tu je najprej: Douglas Adams (z ogromnim egom); nato osebni pogovori z eruditskim prevajalcem Alojzom Kodretom (tudi mojim mentorjem na Fiziki); sploh sama kultura (vsakdo naj ve za svojo brisačo!), ki je nastala okrog: prvotne radijske serije, knjig, filmov za teve in kino pa še pa še res ogromno veliko.
Tako bom štoparsko nit vlekel čez več oštevičenih zapisov.

Prvo beseda ali dve o dveh pesmcah o teleportih. Spodaj sta obe: v prvem belem pravokotniku brez okvirja levo prva v originalu v angleščini, v desnem oranžnem Kodretov prevod. V drugi vrstici enako, le zamenjanih barv, levo original, desno prevod. V tretji vrstici je v zelenem pravokotniku desno samo moj prevod druge pesmi.
Čemu sem šel prevajat še enkrat drugo pesem; kaj je vzrok moji dilemi? Ali bi znala ugotoviti, zakaj sem želel prevod izboljšati?

Dam nagrado, 1300 SIT, prvi (ali prvemu), ki napiše prav v komentar, nakažem prek Klika. (- Čeprav imam z nagradami tu slabe izkušnje: Pred časom sem objavil precej enostavno uganko pri zapisu o Da Vincijevi šifri /- 9.5.2006/, obljubil 1100 SIT, povišal na 2200 SIT, pa ni denarja še nihče zahteval. Naj bom vesel, potrt, saj ne vem. Oziroma, vem: upam, da bo to kdo pogruntal. Seveda lahko tudi ono.)

Uvod v pesem v (originalni) knjigi gre takole.
Many people had thought exactly this before Arthur Dent and had even gone to the lengths of writing songs about it. Here is one that used regularly to be chanted by huge crowds outside the Sirius Cybernetics Corporation Teleport Systems factory on Happi-Werld III:

... Vitomil Zupan (1914 - 1987)

2006-05-29T12:15:00.000+02:00

- K zapisu me je spodbodla (domala da crknem) smešna anekdota o Vitomilu Zupanu in Borisu Cavazzi iz boksarskega prvenstva (čisto spodaj). Vendar naj prej povem še kaj o Vitomilu Zupanu.

Z njim se lahko poosebim:
- Imava podoben odnos do žensk, predvsem jih spoštujeva, klanjava se jim, čisto malo pa tudi zaničujeva ... Jaz sem izkušen moški. A nekdo drug je izdajalec. Tista prekleta gmota med nogami, ki postane kar v hipu on ... vendar je tega malo pa tudi zares ne na rovaš žensk, ali ne!?
- Njegov svetovni nazor je moj svetovni nazor: Edino vero, ki je vredna te besede, predstavlja še zaupanje v t.i. eksaktne znanosti (matematika, fizika, medicina), a še to zaupanje spodbija dvom o koristi tehničnega napredka. Prav to me poganja, obenem pa tudi zavira, v tem torej najdem tako smisel kot probleme.
- Domala vsi največji ustvarjalci (Zupan je bil ogromen; potem še Feynman, Einstein, Newton, Miller), so bili tudi spolni manijaki, in ko jim je ugasnila ta sla, jim je ugasnila sla do moči, s tem pa tudi kvaliteta izdelkov. Ustvarjanje, sla po moči in življenju, vse to gre z roko v roki. Morda pišem tudi zato, da ne bi umrl? je odgovarjal Zupan. Ko ni mogel več pisati, se je to zares zgodilo. Vseeno je treba omeniti, da ni tako pri vsakem ustvarjalnem človeku. Enega drugega velikega moža, Klementa Juga (Jančarjevo dramo o njem sem predstavil tu: 14.2.2006), na primer ni poganjala spolna sla, temveč sla po gorskih stenah. Očitno pa rabi ustvarjalni moški neko stvar (spolnost, gore), kjer lahko svojo animaličnost: izživi, poteši, zadovolji, in da njegov potencial sublimira v visoke zlepke miselnih izdelkov.
- Z Zupanom gotovo ne bi bila pivska bratca. Sam sem abstinent, Zupan pa je pil na galone. S posmehom do vsega: Pijača odžeja, življenje je tisto, ki je smrtonosno. (Sem pa razvil druge motnje, ne alkoholne, a vseeno v čem sorodne.)
- Smrti se ni bal. Jo je pa rad izzival. Kot da se je z njo spoprijateljil že davno prej.

Od njegovih poglavitnih romanov (5), objavljenih v letih 1975-1988, in ki jih je nemogoče ločiti od njegovega življenja (- pisal je življenje, ne literature), sem prebral dva (črna napram sivim):

- Menuet za kitaro (1975)
- Igra s hudičevim repom (1978)
- Komedija človeškega tkiva (1980)
- Levitan (1982)
- Apokalipsa vsakdanjosti (po smrti, 1988)

Prebrana sta mi bila zelo všeč. Moram prebrati še kakšnega.
Vitomil Zupan je bil navsezadnje eden največjih Slovencev. Vesna Milek zapiše v portretu (v nedavni Sobotni prilogi 20.5.2006 - povezave do strani 26, 27 in 28): ... bil (o tem mnogi njegovi sodobniki) eden najbolj izobraženih Slovencev, ki ni bil na tekočem samo z modernimi literarnimi tokovi, ampak je bil suveren sogovornik tako na področju humanističnih znanosti, sploh filozofije in psihologije, kot matematike ali fizike.

Prav iz tega zapisa je tudi leva anekdota z Zupanom in Cavazzo. Je morda najbolj smešna stvar, kar sem jih prebral. Ne morem vedeti, kako si jo predstavljaš ti, ampak ko jo berem še enkrat, si predstavljam Zupana in Cavazzo, oba boksarja IN umetnika ter navdušena (Cavazza manj) nad eksperimentiranjem z boksarsko poezijo in z zgolj boskarskim občinstvom (brez umetniške žilice). Nakar ... ha ha, moraš prebrati sama, predstavljati si ... To bo hec, dej, dej ... Dej, Boris, zdrži, saj si fajter ... Moral bi ostat gor, moral bi zdržat, to je boskarksa poezija ... OK, ne morem več. :)

Prav ta moment, prav to pa je ena od stvari, ki me pri (sicer meni kar ljubem) liku Janeza Ruglja (o njem sem na kratko pisal tu: 26.5.2006) zmoti: življenje z Janezom Rugljem ni spontano, ampak je brez duhovičenja. Je hladno, preračunano stopanje po poti samouresničevanja, ki je sicer izredno važna stvar, a je brez tistega: trapastega poskušanja, pretežno neškodljive žlehtnobe, ki veje na primer iz gornje anekdote. Po moje Janez Rugelj nima nobene takšne anekdote. Ima drugačne in številne, OK, ampak to takšne o spolnih pohodih, podaljševanju orgazma, krepitvi osebnosti in varovanju pred mentalno okužbo in kaj jaz vem še kaj, a žal - ŽAL! brez ene same anekdote v stilu, jojme, to sem jo pihnil, ali pa, he he, joj, kaj sem naredil.
Očitno se je treba v življenju nekako odločiti, ali hoče imeti človek prav ali hoče biti vesel. Janez Rugelj se je odločil za pravico in verjetno bi veselost uvrstil pod nevrotično. Sprašujem se, kako prav ima. (Ker zgleda, da je imel Zupan tako precej prav, kot je znal biti vesel.)

Nejc Zaplotnik: Pot

2006-05-27T23:59:00.000+02:00

Letošnjega 59. canneskega filmskega festivala bo zdaj zdaj konec. Jutri (v nedeljo) bodo podelili Palme d'Or (Zlato palmo) za najboljši film. Po odzivu Delove poročevalke Ženje Leiler je kakovost filmov v tekmovalnem programu bolj taka taka.

A favorite žirije (Almodovarjev Vračati se, Inarritujev Babilonski stolp /- od kje tu Brad Pitt?/ pa Ceylanov Letni čas) si bom ogledal, najbolj pa me zanima dokumentarni film (netekmovalni) An Inconventional Truth (Nadležna resnica /2006/; vidi: vnos v IMDb pa trailer). Film govori o okolju, ideji tople grede in fatalnih posledicah človekovega posiljevanja Zemlje. Zgodbo naratira (pripoveduje) Al Gore (slika zgoraj), ki se uvodoma predstavi:

Ime mi je Al Gore. Nekoč sem bil naslednji predsednik ZDA.
(- v originalu se dobro sliši: "I'm Al Gore, I used to be the next president of the United States of America.")

Ima vlogo zabavnega profesorja usodno resnega predmeta. On in film sam v trailerju izgledata jako prepričljivo, pravzaprav strašljivo. Takšni so tudi odzivi iz Cannesa (- film je bil prvič prikazan že prej, januarja na ameriškem festivalu Sundance).
Film ima en sam (resnicoljuben) namen: sprožiti politično in civilno akcijo. Od vsega okoljevarstvenega, kar sem spremljal do zdaj, to verjetno ni najboljši izdelek, je pa daleč najbolj udaren. Al Gore je verodostojen in markanten človek (saj, bil je izvoljen predsednik), in res, film dviga na noge ruljo s silovitimi ovacijami, kjerkoli je prikazan. Potem Gore še reče:

Na kocki je, da bomo sploh lahko živeli.
(- "Our ability to live is what is at stake.")

Upam, da filmu kaj uspe.

Pa vendar, kako verodostjen je res v teh stvareh človek, kot je Al Gore?
Zeleno je modno, pravijo v majski Vanity Fair (naslovnica levo; klik za večjo), te v ne tako prenesenem pomenu zastavonoše visoko potrošniške družbe, luksuza in glamurja ter s tem ideologa glavnih okoljekriminalcev. Neskladno je namreč to, da na eni strani nagovarjajo bralca: ata Gore, drug znan politik in še dva smrkca iz Hollywooda, že na naslednji strani pa je objavljen kakšen oglas za luksuzni avto, diamante ali počitnice na Sejšelih. To ne gre skupaj, to je verjetno jasno tudi modelom na sliki. Očitno pa to ni jasno reviji: radi bi tako bili vse kot imeli vse, bili tako okolju prijazni kot preživljali polovico dneva v službi, polovico pa diametrirali na nekem otoku. (Samo pomisli, na kakšnem papirju je tiskana revija.) Pa vendar, Al Gore je na naslovnici. Je vseeno treba priznati, da morajo prav ljudje, kot je on, igrati vlogo ambasadorjev smiselnega, kdo pa jo bo. Rulja se pooseblja z njimi. So razpoznavni in imajo govorne sposobnosti. So pravšnji za naslovnico, če že mora biti kdo na njej.
A priokus paradoksa (neskladnosti) ostaja.

Podobna stvar me zmoti pri Nejcu Zaplotniku, tistemu našemu alpinistu, ki je šel s prvo jugoslovansko odpravo na Everest, nekaj let pozneje ga je zasul plaz, medtem pa se je domislil verzov:

Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel,
kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.

Prebral sem njegovo knjigo ...

- Pot

... in ugotovil, da je Zaplotnik primer nevrotičnega antiglobalista, to je človeka, ki v isti sapi udriha čez ta grdi grdi svet in papca njegove sladkiše. To hkratno zasmehovanje in prežvekovanje, to ne gre skupaj, ni iskreno.

Prikimavam mu, ko udriha čez: sodobnega človeka odtujenost od narave, pehanjem za številne nepomembnosti, na splošno razvrednotenjem večine toplega. Tu ima prav, bil je zdravega srca, moderni človek res degenerira, kot gre že izvor besede moderen, da zaničuje tisto od prej, tisto zadaj. Je treba naprej, treba Zemljo nategniti, hlače dol pa v rit. Ko bi vsaj zgrešil luknjo, ta modernist ...
Vendar Zaplotnik pravi tudi, da je bistvena napaka človeka vsiljevanje njegovih prepričanj drugim. Če ne bi bilo tako, bi bilo žvljenje veliko lepše: nobenih pravil, zakonov, prepirov, kaj šele vojn in pokolov. - Oh, romantično. Pa bi bila potem tudi mesta in ceste; ljudje, ki bi izdelali alpinistom opremo; pa fotoaparati in slik gora polnih knjig? Kdo bi Nejčku sešil gore-tex jakno; kako bi prišel v Tibet; kako bi napisal to knjigo; no, kako?
A Zaplotnik ne piše o dobrih straneh moderne družbe. O tem ne reče nič, ves čas mrmra nekaj o naravnem toku življenja, ki da smo ga že skoraj pozabili. Ideje pa ne razvije veliko dlje. Niti tako daleč ne gre, da bi premislil, kako bi sam živel naraven tok življenja v kameni dobi - v jami.

O teh stvareh pa po moje ne piše zato, ker zares ni živel na tem svetu. Je tipičen človek sanj in hrepenenj, ki se je odselil v nek drug prostor. Jaz tega ne znam povedati tako kot Janez Rugelj (čeprav bi bil manj oster), pa ker res ne pove nič napačnega, zakaj mu ne bi prepustil štrene:

Avtobiografska knjiga, ki nazorno opuisuje "vesoljskega" moškega, čigar duh vedno tava po svetovih njegovih interesov in preokupacij in ni doma niti takrat, ko sicer je fizično doma. Njegov duh tava drugod celo pri spolnem odnosu, če ga žena ne zna spremeniti v orgazmično bitje ...

V nekem intervjuju (revija Sodobnost, 9/2001), pa Rugelj misel tolmači takole:

V knjigi ste uvodoma zapisali Zaplotnikove besede: Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi. To je spremenjen star pregovor: Kjer je pot, je cilj. Uvodoma pa ste govorili o doseganju ciljev; če teh ni, je človek len blefer.

- Korakamo lahko samo po določeni poti. Kar se tiče Nejca Zaplotnika, pa je to nekaj drugega.

Ta nekaj drugega je njegov cilj: samomor v planinah. Nekateri srednješolci, ki jim postavljate Zaplotnika za vzor, so razumeli, da jih navajate k samomoru.

- Ne! Bil je obseden s Himalajo. Imel je krasno lepo ženo in je napisal: Ko imam ženo rad in ko imam z njo spolni odnos, ne vem točno, ali sem na njej ali na Himalaji. Celo v intenzivnem spolnem odnosu ni bil pri njej, ampak na Himalaji. Takšni so z ustvarjalnostjo obsedeni moški.

Pa sem sam kaj boljši? (- ali Ozavest kargre visoko)
V najboljšem primeru bi bil po moje lahko Al Gore (fizik, pa predsednik, ha!) Zgleda, da je največ, kar lahko naredim (na razvitem koncu sveta) to, da vem, da je s tem svetom marsikaj narobe IN skušam tu pa tam po tej vesti ravnati.
Pascal Bruckner, eden glavnih kritikov, se bori tako, da ne vozi avta in nima mobitela. Jaz postopam podobno: avto sem trajno parikiral (slika levo; na roko mi je šlo sprva tudi vreme). Vedno si vzamem dovolj časa, da pridem nekam: peš, z busom ali kolesom.
Potem mobitel, najraje ga ne bi imel. Namesto tega bi se rad dopisoval starodavno s papirjem, nalivnikom in znamkami. Ali do danes še nisem trčil ob punco, ki bi to počela enako rada. Tako so moja pisma enosmerna. A ko mi bo nehal delati mobitel, si ne mislim kupiti novega. Ljudje, s katerimi občujem, se z mano menijo iz oči v oči. Bolj pomalo, res, a tisto sočneje.
Potrebe po avtu nimam. A je treba priznati, da je svet uštiman tako, da nekateri avto pač rabijo. Tu gre za življenje in smrt. Pa čeprav je treba tudi priznati, da se da marsikaj organizirati drugače, bolj okoljevarstveno, bolj brez avta. Tudi družina z otroci. Pri tozadevni krutosti sveta se zmeraj spomnim kolega iz Avstralije, ki si službe ni mogel najti drugje kot v 300 km oddaljenem kraju. Vsak dan, tja pa nazaj. /Temu se, mimogrede, s tujko reče komutiranje./ Do tja gre lahko le z avtom. Tako da ja, so primeri, ko je avto res nujen.)
Vendar je takšna zavest v najboljšem primeru tako dobra kot puhla. To je slaba-dobra vest. Sam se počutim razkoljenega med tem, da vem, kaj je s svetom narobe in tem, da je moje početje jalovo (pljunek v morje), pa če sem še tako naravovarstven, da pazim na smeti, ločim odpadke, pridelujem kompost, pa da ugašam luči ... Sem Don Kihot. Lahko si ga drkam v senci ob robu po mili volji, saj je lahko še kar prijetno, a čreda gre naprej. Nakar ugotovim, da se ob robu s čredo pomikam tudi sam. Oprosti za perverzne besede, samo ponazoriti sem hotel, da takšen aktivizem meji na perverznost.
Tako da ne, nisem kaj dosti drugačen od Nejca Zaplotnika. Jaz edino nimam želja po gorah v Himalaji, mi že Polhograjski dolomiti zadostujejo, zares pa se potešim v kakšnih Kamniško-Savinskih Alpah, ki so Ljubljani tudi blizu.

Na fotki je psevdo-okoljevarstveni Bo na Polhograjski Gori (824 m; za Ljubljančane Sv. Lovrenc) na lep dan 4. julija 2005 z razgledom na višjo Grmado (898 m) v ozadju (pa na Boja v ospredju). Če načrtuješ vzpon na Grmado iz Polhovega Gradca ali Dvora, ti priporočam krasno pot po označenem grebenu. Nanj prilezeš po poti, ki gre naravnost nad lovsko kočo. Vmes se ti splača pobrati še kakšno plastenko in jo odnesti do koša spodaj. Čemu že? ...

Janez Rugelj in ATS: Pot v sožitje (št. 27)

2006-05-26T13:21:00.000+02:00

- Poleg same naslovne knjige (točneje biltena), me je k pisanju spodbudil zapis O nekem drugem Žižku, kjer Luka Lisjak na svojem blogu iz več strani osvetli držo našega filozofa Slavoja Žižka.

Kar me v primeru Ljudstvo proti Janezu Ruglju najprej zbode, je to, da se na splošno ne ve, kaj vse Janez Rugelj ve in je doživel. (Če se ve, pa se to ne vrednoti, kot bi se moralo.)
Misel Douglasa Adamsa o velikosti vesolja, da če si slučajno mislila, da je daleč do lekarne - vedi, da je to mišji kúrec napram vesolju, bi šla tu takole: če si mislila, da veš veliko, ker si šla čez nekaj sto zapisov na Wikipediji, prišla daleč z maturo v srednji šoli, in izkusila mnogo, ker si sprobala deset fantov pa kolesarila ob slovenski obali in reki Muri, vedi, da to Ruglju ne seže kaj dlje od spodnjega konca gležnjev. Takšno znanje in izkušnje je spodobno vsaj spoštovati. Gotovo ni spodobno soditi o neizkušenem. Tu ne mislim na, klanjati se; mislim na, spoštovati in skušati razumeti, da tip pač ve, zakaj in kako se vrti ta svet.

Naj za primer navedem Slovensko planinsko pot (SPP), to je tisto izmed naših planinskih poti, ki je prva.

Slika kaže našo domovino in označeno SPP, Transverzalo, z 71 markacijami: številka 1 označuje Mariborsko kočo (1080 m) na vzhodni strani Pohorja, 38 Triglavski dom na Kredarici (2515 m) in 71 Ankaran (9 m) ob morju. Poleg Transverzale vsebuje Pot še nekaj malega dodatnih vrhov.) Kdor jo prehodi, spozna domala ves slovenski svet.
Janez Rugelj povzame to ostro, ali trezno: Slovenci živimo pod Alpami, ki so največji naravni biser v naši deželi. Ta biser ostaja za vedno neznan vsem tistim lenim in nespametnim Slovencem, ki čislajo pregovor "gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor." Kdor ni prehodil Slovenske planinske transverzale in Razširjene planinske poti, ne pozna poglavitnih značilnosti slovenskih pokrajin. Zato iz pedagoških in terapevtskih razlogov štejem Slovenca, zlasti izobraženega meščana, ki ni prehodil vsaj omenjenih dveh poti in redno ne zahaja v gore, za izrodek našeka naroda. (Pa brez zamere, prosim.)
Ruglju sam nič ne zamerim; ti?
SPP je nadvse krasna in dolga. Sam je še nisem prehodil. Bil sem na okrog polovici vrhov. Zadnje čase bolj redno in strastno zahajam v gore. S SPP imam še velike načrte.
Janez Rugelj jo je že prehodil. Pa ne le enkrat. V celoti naj bi jo prehodil že trikrat (3x), večino delov pa kar osemkrat (8x. Predstavljam si, da je enako veliko hodil tako: sam, s kolegi kot zdravljenci. Na sliki levo vodi skupino ljudi, ugibal bi, da na Ratitovec /1667 m/ nad Železniki.)
Več o višini letenja Janeza Ruglja si lahko prebereš v poglavju J. Rugelj: Iz mojega življenja v njegovem katekizmu [1].

Naslovna Pot v sožitje (1986-95; od leta 1998 naprej kot Bilten ATS) je glasilo, interno raznim društvom, ki se ukvarjajo z alkoholizmom in reševanjem drugih stisk ter uporabljajo socialno-andragoško metodo (izvorno hrvaškega psihiatra Hudolina, ki jo je Rugelj dopolnil in posodobil). Primer takega društva je Rugljeva Alternativna terapevtska skupnost (ATS). Kdor se zanima za njegovo metodo psihiatrije-urejanja, bo v glasilu lahko:
- prebral, kako je sistem nastajal in se razvijal,
- ter se seznanil s številnim primeri urejanja.

Pa Bo, je Bo član ATS? Ni. A si je leta nazaj srčno zaželel družbe, prav take kot je ATS. Glasilo je prejel ob njegovi pripravi na vstop. Potem je njegova pot skrenila, tako da ni član.
Ker je glasilo interno, ga predstavim na splošno.

Vsebina 27. številke je razdeljena na uvod in šest poglavij. Od teh se prvi trije berejo kot drama. Glasilo je namreč izšlo ob Rugljevi drugi gladovni stavki (slika levo je iz tistega časa), spora kot rezultata dolgotrajne pa tudi komične bitke med Rugljem osebno in tem, kar predstavlja, ter tradicionalnim psihiatričnim aparatovjem. Za kaj je v teh spopadih šlo - pa da je Rugelj utemeljitelj slovenske alkohologije, in da mu tradicionalna psihiatrija z rezultati ne seže prav visoko -, ne bom razlagal. Navsezadnje takrat (1995) afere nisem aktivno spremljal. O tem sem pozneje le poslušal in bral, na primer v Rugljevi Dramatični poti (1. del; 1992).
Prva tri poglavja so: (1) Rugljevo pojasnilo "Zakaj gladovna stavka?", (2) "Ocena eksperta WHO, Svetovne zdravstvene organizacije" ter (3) "Glas ZA" s pismom-prošnjo, peticijo in razmišljanjem.

Naslednja poglavja izgubijo na napetosti, nikakor pa ne zanimivosti. Poglavje 4, Izpovedi, je prvovrstno branje: grenko, mestoma sladko, skratka polno-krvno. Sestavlja ga 29 izpovedi, 29 pričevanj posameznikov o: njihovem urejanju, dvigu iz mizerje, prečenju gorskega grebena, ki loči inertne ljudi-maso od maloštevilnih odličnikov. Njihove zgodbe se zdijo karseda iskrene - in to za vsako ceno, pa če še tako boli.

Piši o tistem, kar boli. -- Ernest Hemingway

Resno, zakaj je Bo želel v ATS?
Zato ker Janez Rugelj vzgaja odlične ljudi: Ljudi v stiski (pre)vzgaja v odrasle osebe. S tem ustvari zdrava jedra družbe. Ta jedra s svojim zgledom lepijo nase druge ljudi v stiski, a le tiste, ki se vnaprej razgledujejo naokrog, in jih tako zopet prevzgajajo. Lahko bi rekel, da Rugelj le podira domine, da je katalizator verižnih reakcij. Reakcij na bolje. (OK, ker slika kar kliče po provokativni primerjavi s Hitlerjem, pomislimo, ali je Hitler spreminjal družbo na bolje? Nikakor NE: ne v obče ne malo bolj lokalno. Sicer pa se da Hitlerja osebno tudi dobro zagovoriti, kot gre v knjigi Defying Hitler /2002/. Vseeno je primerjava s Hitlerjem neokusna. Ruglju je pač do iskrenega življenja, dokaj nenasilnega prevzgajanja, ne pa do iztrebljanja navidez manjvrednih.)
ATS je eno silno redkih okolij, kjer ti popolna odprtost ne škodi.
ATS sestavljajo ljudje, ki s svojim zglednim delovanjem navdušijo tako silovito, da človeka prime in ne spusti, dokler ne naredi kaj vrednega na meji svojih zmožnosti: zaključi začeti študij, vpiše nadaljevalnega, napiše knjigo, prelazi gore, preteče maraton, se začne truditi na odnosih ter - spremeni sebe.
O tem se lahko prepričaš iz bolj prve roke. Moj sošolec-fizik, Urban Bitenc, je že dolgo časa v ATS: Znanstvenik ne more biti dober, če ni poročen in nima otrok. 2004. Pogovor z Urbanom Bitencom, fizikom in članom ATS. ONA (priloga dnevnika Delo), 13.1.2004:21-22. (Povezavi sta na številkah strani.) Ko berem ta intervju, sem navdušen nad tem in jutranjim dnem, premišljujem o mnogočem, ves čas pa mi odzvanja, pa saj ima komaj 25 let ...

Kdo si ne bi želel v ATS? Ne razumem, kdo si ne bi želel družbe, kot je ATS. OK, zakaj se ji potem Bo ni pridružil? Razlogov je več, vsi skupaj naj bodo tu zamolčani, za dva pa lahko povem: Bo je še otrok; poleg tega je urejanje brez koga drugega-vrednega ogromna težava, morda nepremostljiva, saj lahko traja neskočno časa. Zmajček Bo pa še ni srečal svoje zmajčice. Ali pa jo je, pa ...
... sicer pa to ni zgodba o Boju, temveč zgodba o - tebi!

Da, tako je: To je (veličastna) zgodba o tebi in o:
- času pred teboj: bodi zdaj! saj kdor ni zdaj, nikoli ni; časa je malo in je treba pohiteti,
- polnem in delovnem življenju, da boš dajala kar najboljši zgled, in da ti bo škoda prav vsakega dneva, ki ga ne boš izkoristila dovolj kvalitetno, in da boš lahko prikimavala Gašperju in Hopsu: Dnevi so enostavno nabiti (- v angl. originalu: "The days are just packed"),
- doseganju prave samozavesti, da ne boš niti pomislila več, da kakega problema ali naloge ne bi mogla rešiti,
- pripravi na maraton, ki ti bo pokazala, kaj so delovne navade,
- usodni povezavi telesa in uma ter z njo odločitvi za dosledno zdravo življenje,
- odkrivanju zakladov v: knjigah, sleherniku ter sleherni priložnosti, ki se je ne išče, temveč izkoristi,
- spoznanju, da je človek v duhovnem iskanju neizprosno sam, in da ravno zato ne more spremeniti drugega, temveč le sebe,
- zmagi nad egoizmom, se pravi deljenju z drugim tistega, kar si v življenju dosegla.

In morda celo nazadnje, to je zgodba o tebi in o tem, kako sanjati, da se ti bodo sanje uresničile. No, kako? Tako, poskusi biti:
- ponižna,
- preprosta
- pa potrpežljiva.

Viri:

[1] Rugelj, Janez. 2000. Pot samouresničevanja: zdravljenje in urejanje zasvojencev in drugih ljudi v stiski / priročnik za zdravo in ustvarjalno življenje. Ljubljana 2000. 1214 strani.
To je referenčna knjiga (na sliki tretja od spodaj navzgor) o socialno-andragoški metodi in sploh samemu Janezu Ruglju (zares ga določa njegovo delo). Ampak pisati o tej knjigi je težko. Gre namreč za knjigo knjig. Ne sestavljajo jo nauki, temveč opis smotra bivanja in delovanja človeka. Janez Rugelj je (skoraj) povsod svetel zgled (v okrog 98%). Ljudi usmerja iz slepe ulice proti elitizmu. Začetek zdravljenja ni težak: človek se stvarem, ki ga omejujejo, odreče, reče NE. Nič za nekaj. Namesto njih zgrabi za bolj vredne stvari: študij, nek aerobni šport, na primer tek, odnose z drugimi, knjige, pisanje ... To ga prebudi, da stopi na pot, ki do elite vodi čez številne vršace. In to brez nevroleptikov in pomirjeval, temveč z ukrepi drugega reda. V resnici vrščacev na poti nikoli ne zmanjka, ampak saj ni važen cilj poti, temveč njen hod.
Zanimivo bi se mi zdelo pisati o ukrepih drugega reda pa tudi o tistih dveh odstotkih, kjer Rugelj ni zgled svojim zdravljencem. Zanimivo bi se bilo razpisati o tej knjigi. Vendar dvomim, da bom to kdaj napravil. Vzelo bi mi več časa, kot ga imam. Knjigo si lahko navsezadnje kupi in prebere vsakdo sam. Zame je ena najboljših knjig na svetu. (V absolutni kategoriji, mednje štejem vse, tudi matematične in fizikalne.) V celoti jo začenjam brati drugič.

[2] Slana, Miroslav. 2001. Pogovor z Janezom Rugljem. Revija Sodobnost, september 2001:1064.
Če boš imela priložnost, ti priporočam prebrati prav ta intervju. Po moje je najboljši. Avtor in izprašani se ves čas dajeta. Prvo vprašanje vzpostavi ton: Vas imajo vaši otroci radi? Ste jih vzgojili tako, kot strokovno priporočate drugim družinam? - Odgovor (po moje le zadostno opravičljiv) je del tistih dveh odstotkov, kjer Janeza Ruglja ne moremo imeti za zgled. Res pa sta ta dva odstotka veliko bolj pomembna od marsikaterega drugega, tako je primerjava dveh (2) odstotkov z drugimi nepoštena. Mislil sem na to, da jih na seznamu 100 stvari, pomembnih za življenje, Janez Rugelj vsaj zadovoljivo odkljuka 98.
Intervju je prav dober. Sam ga imam celo v digitalni obliki. Malo ga moram preoblikovati, pa bi ga navsezadnje lahko objavil tu.

Janez Menart: Statve življenja

2006-05-24T00:12:00.000+02:00

Kaj je poezija, naj pove kar Menart sam:

Poezija je bledi odblesk tistega, kar vsakdo čuti, a ne zna nihče povedati. Tisto neizrazljivo "nekaj" se izlije iz srca, otrdi v črke in se spet omehča v svojo prvobitnost, ko pride skozi oči in možgane v drugo srce. A dveh enakih src ni na svetu. Zato je pesem pogostoma le približno tisto, kar je hotel povedati pesnik, in je pretežno le vzgib za sprostitev in usmerjanje bralčevega notranjega življenja. In to je tista magična moč, ki oživlja pravo poezijo, da ne more zastareti.

Prav to mislim tudi sam, prav zaradi tega imam Menarta tako rad (ob Goetheju ga štejem med dva zame največja pesnika, pri čemer moram povedati, da slovensko poezijo sicer poznam malo nadpovprečno, drugo pa precej podpovprečno). Njegove besede se mi zdijo nadvse visoke. Več in bolje se ne da povedati, edino drugače. Pa sem zaradi tega kaj jezen nanj?
Jackson Pollock: Fuck Picasso! That fuckin' guy's done it all.
Ne, nisem jezen, čeprav ne bom šel v besedah nikoli višje, imam Menarta samo rad, ker se mi zdi, da bi sam povedal podobno ali prav to, o čemer pravi s kakšno pesmijo. Menart resonira (sozvanja) z menoj, kot resonira matematično nihalo z lahko togo prečko, če ga ob vrhu vzbujamo s prečnim sinusnim nihanjem s pravo, resonantno frekvenco.
Animacija levo kaže nihanje matematičnega nihala, sprva odmaknjenega iz ravnovesne lege, ki ga ne vzbujamo, zato niha z lastno frekvenco venomer. Nihalo desno, sprva v ravnovesni legi, vzbujamo z resonantno frekvenco, da bi amplituda nihanja zbezljala čez vse meje, če bi bilo to mogoče.
Tako čutim sam do Menarta. Ali je to zgolj pozitivno, je drugo vprašanje. Opisani resonanci rečemo tudi destruktivna resonanca. In takoj se spomnim trenutkov, ko bi bilo "zame" bolje, da bi Menarta odložil in se posvetil nekaterim drugim opravilom. Ljubezen zame nikoli ni bila le racionalno opravilo.

Menart je odgovoril na prvo vprašanje, jaz pa naj poskušam povedati, zakaj sploh poezija.
Zgodi se, da človeku švigne pod lobanjo imeniten zlepek misli, ki ujame neko prvobitno resnico. Človek to rad zapiše na list papirja z več nameni: posredi je gotovo denar, če pesmi zanj, a najbolj odlučujoča je sila, da bi nekomu drugemu povedal, kaj je doživel. V tem ne gre iskati nižjih namer, kot sta bahavost in samoveličje, temveč nesebičnost. Čeprav lahko poete pomilujem za marsikaj (uboštvo, eskapizem) je treba povedati, da so njihova srca čista, kot je čista reka ob njenem izviru pod gorami.

* * *

Janez Menart. 1979. Pesmi štirih. Statve življenja. Prva jesen. Časopisni stihi. Semafori mladosti. Pesmi o naših dneh. Pod kužnim znamenjem. Cankarjeva založba, Ljubljana. 617 strani.
Knjiga je ponatis celotne zbirke Menartovih pesmi (do leta 1979) z izjemo pesnitve Bele pravljice in Srednjeviških balad.
Statve - v naslovu se pojavi ta beseda, pomeni pa pripravo za tkanje, kot jo je imela Penelopa, Odisejeva žena.

* * *

Janez Menart - joj, kako čeden je bil! - je pisal pesmi zase in za druge bolj navadne ljudi, ki so brali, kar so pač brali.
Pesnik Peter Ovsec mu je še ne 17-letnemu prizadevno napisal prvo oceno, kjer se dá razbrati zametke velikega Menarta: epičnost, liričnost, iskrenost, iskanje resnice, vsestranskost in predvsem optimizem:

Dragi prijatelj!

Tvoje pesmi sem prebral in odkril v njih mnogo talenta. Predvsem poseduješ epsko žilico, pa tudi lirični momenti so včasih zate. Si iskren, resničen pesnik, ki bo pisal iz bolečine in iz spoznanj. Če bo več prvega, bo nota bolj lirična, če bo več umskih zaznav, ki jih boš prenesel v srce in tragično noto, boš bolj vsestranski, obči spoznavalec skozi zunanje dogodke. Leži ti balada in jo kar resnično in z občutjem podajaš. Dramatska nota je močno v tebi, sicer pa si optimist in se vedno odrešiš.
Kako se boš razvil, ne more nihče prerokovati. Več se bomo pomenili ustno. Zanima se zate tudi neki slikar in kipar in ti bo morda še veliko več, kot ti morem biti jaz.

Zdravstvuj!
Tvoj prijatelj, Janez Ovsec (Lj. 13.1.46)

Nekaj časa je bil njegov vzornik Ivan Minatti. Menart pravi, da zaradi tega zgodnjega vpliva ni zašel na kramparska pota (- kramparska poezija je slabšalnica). Vendar se mi zdi Minatti pesimist! Menart je vendarle optimist, takšne stvarne sorte ... ja, tako mu bom rekel: stvarni optimist. - Meni najljubša sorta osebnosti.

Menart v uvodu zapiše, kako je prišlo do skupne objave še s tremi poeti-velikaši-sonarodnjaki, in kako so njihov prvenec-almanah poimenovali Pesmi štirih.

Na sliki od leve proti desni: Janez Menart, Ciril Zlobec, Kajetan Kovič in Tone Pavček. - Eden z brado, dva z očali, trije s kravato in vsi štirje neponovljivo ponosni ob izdaji njihove prve knjige. Pisalo se je leto 1953 in Menartu še ni bilo 24 let.

Kar mi je pri Menartu osebno najbolj všeč, je to, da čeprav je bil kot mladi mož reven kot cerkvena miš - ni imel praktično ničesar -, je žarel od sreče, da je zgolj živel, da je pisal in bral ter se menil s prijatelji, z njimi korakal po Ljubljani in objavljal pesmi, ki jih itak ni bral skoraj nihče. Potem je bil le malo manj reven (in malo manj nebran - no, resnica je, da je dosegel osupljivo širok krog bralcev; ciljal sem na to, da je Slovencev pač skoraj neznatno napram večjim narodom), pa mu je bilo življenje še zmeraj v enak užitek: žena, dom, prve lastne knjige, služba ... vse mu je bilo v slast, materialnega si ni nikoli kopičil.
To me spomni na razkorak med ubogo maso ljudi (katere večina ima vseeno precej manj, kot je imel sprva Menart, in je zato nesrečna - vsaj nekaj pač človek mora imeti!) in malo množico razvajenih odraslih-otrok, ki se še naprej veča. V zadnjem času so me zbodli primeri:

1. Bivši glavni Petrola Janez Lotrič je za nagrado dobil, koliko, 200 miljonov SIT za, kaj, zelo vredu službo.
2. Nekdo v Rožni dolini si je nabavil Ferrarija 575 za, kaj, 50 miljonov SIT.
3. Še nekdo (zanj pa vem, kdo - to je Danilov Slivnik) si je v isti Rožni dolini postavil ogromen kvader (- nasproti zasebne klinike, če bo šel kdo gledat).

Takšni ljudje me ne brigajo; a če me kdo vpraša, mu povem, da jim želim le naj naj, po vrsti: da naj Janša kadrira do konca dni prvega; da naj drugemu bog požegne, da bi le imel trdega ves čas, bo že še videl, kaj boli, hi hi; pa da naj bi tretji do konca osivel v tistem kvadru sam, čisto sam, naj mu še mačka crkne.

* * *

Spisal sem naslove in kratke utrinke 25-ih meni najbolj dopadljivih pesmi (od 274-ih: 9%). Izbrane pesmi sem razvrstil od najmanj (zgornja) do najbolj ljube (spodnja). Vse imajo pridana besedila - TXT (za ugoden ogled šumnikov je treba Character Encoding nastaviti na: Central European - Windows 1250) - in kjer sem našel avtorjevo recitacijo, sem dodal še to - MP3. Leta 2004 je Janez Menart zapustil svoje telo. Naj živi Janez Menart!

Romanca. Skoraj se ne pozna čas, kar smo tu. In vsakdo strmi k temu, da bi bil ta hip karseda lep. TXT.

Celuidni pajac. Človek hoče živeti, pa četudi ga to večinoma dela nesrečnega. Slo po življenju je močnejše. TXT.

Elegija. Kako kruto se življenje igra z menoj! Da mi vseskozi ponavlja slike, napake, in da se vrti v krogu; da mi čas skazi lep obraz, in da je v korenu rasti le razkroj ... TXT.

Pesem. Prava ljubezenska vez z drugim ne bi smela utesnjevati nobenega in bi bila kot prijateljska z ugodnostmi. TXT.

Nočne misli. V življenje sem postavljen kar tako, bolj ali manj na silo, v času in kraju izgubljen. TXT.

Pesem. Grenak okus se nabira, a vseeno gre življenje prehitro mimo ... Živjenje je polno bede, samote, žalosti in trpljenja, pa je vsega kar prehitro konec. -- Woody Allen, Annie Hall (1977). TXT.

Pomladni zvoki. Po vsakem dežju posije sonce. To ni iz trte zvito. Pravi mi - to da je včasih prav, da stemni se nebo / da se navadimo sonce ljubiti -, da sladko je zares sladko le na grenko. TXT.

Stihi mojega spomina. Erotična, že seksualna pesmca. Tudi meni takšni spomini ne grejo iz glave. TXT.

Razočaranje. Kako prehitro se človek zadovlji s poceni priznanjem in, podobno, kako hitro zameri po nepotrebnem pa si vzame kaj k srcu, kar morda sploh ne leti nanj! TXT.

Ljubi kruhek. Ko odraščamo, je vse čim manj nedolžno in zabavno ter vse čim bolj resno. TXT. MP3.

Koline. Rojen sem po zákonih narave. Narava je kruta. Tako znam biti krut tudi sam. Tu si ne zatiskam oči. TXT.

Večerna nega. Duhovita pesem iz utrinkov, ki se človeku porode, ko misli dobro o drugih, o živalih, in ko nasploh čuti, da se staplja z naravo. Takrat ga navdaja želja, da bi bil dober, dober, in le dober, in se čudi zlu pa se čudi strahu, ki vladata marsikje na svetu. TXT.

Deset človeških zapovedi. Hudomušni nasveti, kaj in kako naj človek postopa v življenju. Mera Menartovega okusa nikoli ne prestopi neokusnega, vselej je pretežno neškodljiv. Zabavno. TXT.

Na svoj petinštirideseti rojstni dan. Samo-posmehovalni štirje verzi o tem, da človeku z leti ni prav nič bolje temveč prej slabše! Vedno ostane, je ali pride kaj, s čimer si obteži dušo. Uteži so rade vedno težje. TXT.

Hočem. Kaj zdrav duh hoče, in kaj noče: noče biti sam, to je en krat ena, tudi noče stareti, noče biti vzvišen ... hoče živeti! Okus po življenju je v povprečju prav dober. TXT.

Stara pesem. Mnogokrat se je zgodilo, da mi punca, v katero sem se zaljubil, ljubezni ni vračala. Če mi jo je (v okrog 30% primerih), je še vedno veljalo, da je en od naju ljubil bolj kot drug - ali pa je morda ljubil le drugače? Bolj žalostno je seveda bilo, ko je bila ljubezen neuslišana. No, če me je pri tem punca še zavedno prizadela, me je vedno prijelo, da bi ji (bil) vrnil milo za drago. Ukrepi so bili pogosto pretirani. Ko me je bolelo, sem bil sposoben ostrih besed in nepremišljenih dejanj. Ne poznam ljubezni brez ljubezenskih muk. Najbolj modri naj bi imeli varovalo, da nikoli drugemu ne želijo tistega, kar ne bi želeli sebi. Če je nekdo res moder, se izkaže v trenutkih odločanja, v 2. dejanju. (... in bi še ti v ljubezni mlin zašla - pomeni: da bi bila še ti ponižana. Ta pesem spominja na Heinejevo Ein Jüngling liebt ein Mädchen, ki pa je Menart naj ne bi poznal.) TXT. MP3.

Semafori življenja. Kako z leti šofiramo skozi življenje: Najprej z nalitim bencinom, z izključenim števcem poti in hitrosti ... TXT. MP3.

Jesenski akvarel. Čas gre le naprej, človek pa zna iti tudi v krogu. Pa je krog zmeraj krog? Morda se le zdi kot krog, morda je heliks.

Heliks se enim zdi kot navaden krog. Tem pravimo pesimisti. Lepo se je izuriti tako, da prepoznamo pesimista, in da se mu lahko izognemo. S pesimistom življenje ni v nikakršno slast, prej nasprotno v muko, saj nima smisla. Optimist po drugi strani premisli pa pogleda na heliks še iz druge strani. Kaj s tem pridobi? Vidi na lastne oči, da heliks ni le krog, temveč krivulja, ki od zgoraj res zgleda kot krog, a le od zgoraj, pa se v svoji drznosti širi še v tretjo dimenzijo. Heliks je lahko krog, krog pa ne more biti heliks. Enako je optimist lahko pesimist, pa pesimist še nikoli ni bil optimist. To se tudi zdi, da je razlog, zakaj se je v življenju vredno potruditi in dati nekaj več od sebe. Tudi matematiko je vredno študirati, saj se lažje razbere heliks od kroga.
Kdaj pa se optimizmu navkljub življenja vseeno ne da videti drugače od ponavljanja, kot poje Norah Jones v pesmi: Feelin' the Same Way (All Over Again). TXT. MP3.

Molitev. Dialog z Bogom kot luštno preigravanje vprašanja, ali bog je ali ga ni. Tu mi je Menart posebej blizu. Tudi sam sem velik agnostik, bližje ateistu kot verniku. Pravzaprav verujem v naravo pa v matematiko in se marsikdaj z viška, prikrito posmehujem navadnim vernikom (kar je grdo), a v trenutkih razuma skušam razumeti, skušam ... a kar človek ne izkusi, težko razume, sila težko ... jaz pa ne morem kar verjeti, ne morem, moram razumeti, moram izkustiti ... izkusi, vse kar lahko, mi govori Hesse ... moj nazor v besedah Vitomila Zupana (okrog 1900): Edino vero, ki je vredna te besede, predstavlja še zaupanje v t.i. eksaktne znanosti (matematika, fizika, medicina), a še to zaupanje spodbija dvom o koristi tehničnega napredka. TXT. MP3.

Domovina. Poklon domovini, to je kraju, kjer človek požene svoje prve korenine. Boli povsod, a naj boli doma. - Tega zares ne morem vedeti, a po moje bi bil Slavoj Žižek še najbolj zadovoljen tu v Sloveniji. Gotovo najbolj neomajen. Trden je človek namreč tam, kjer požene korenine. Lahko pa sodim sam sebi in naj kar povem: da se ne želim zakoreniniti nikjer drugje: ne v Afriki kot zdravnik brez meja (itak sem matematični fizik), ne kjer je kao bolj modeno: Pariz, Sydney, London, New York ... Nikakor! V takšnem mestu bi me po moje pobralo v enem mescu. (Drugo je če bi bil tam rojen.) Sicer me tudi ne vleče na razna eksotična potovanja. Preveč sem navezan na našo malo-veliko domovino. Dokler ne prelazim vseh njenih gora, ne grem nikamor prek njenih meja. A da prelazim vse naše gore, prej steče vsa voda na mlin. TXT. MP3.

Potrtost. Mnogokrat ne razumem, zakaj me življenje tepe, in zakaj se moj trud ne izplača. Pa sem potrt.
Vedi, da če srečas človeka visoko, kot je recimo Bo na levi sliki s sosedovo Myo (klik za večjo sliko), si lahko prepričan, da zna biti ta človek enako nizko, kot je Bo že naslednji hip, ko mu je sonček ušel iz rok (klik na desno sliko za večjo). Ni nobene barve ne brez bele ne brez črne. Še v beli je črna in obratno, saj z imenom že vzamemo v zakup referenco ene na drugo. To je zame tudi razlog, zakaj je nesmiselno biti nevoščljiv kateremukoli človeku. Privoščljiv, to že. Ampak, nevoščljiv!? Lepo prosim, kot da se komu zjutraj ne bi bilo treba otrebiti. TXT.

Kozmogonija. Morda sistem moj ne drži, in modrec se mu smeje ... - Ne! Nikakor ne. Tega se po snovi ne bi sramoval Einstein, po besedi in rimi pa nihče s Parnasa. Neverjetni ste, gospod Menart, s čim vse presenetite! TXT.

Vzpon. Je Menart hodil v gore in poznal njihov pomen in jih imel rad? Gotovo. - Saj negornik kaj takega ne bi mogel napisati. In sreča je, da je pred mano pot, in to da vem, da slast je v tem, da grem ... Mljask. TXT.

Spoznal sem. Življenje konča smrt. Lepoto zamenja nič, ki je grd in teman sam po sebi. To je neizbežno. Ko bi bilo vsaj ves čas pa za vse tako ... pa ni: Svet, ki ga je do zdaj naredil človek, je grd, in kar je lepega, večkrat zasenči zlo, ki na njem vlada. Obenem pa se z Menartom strinjava, da je živeti vredno bolj kot karkoli drugega. Ko človek vzljubi življenje IN smrt, ni pred njim nobene previsoke ovire. TXT. MP3.

Polnoletnost. Ni to najboljša pesem na svetu?
Meni se zdi tako, da gre pesem olala visoko. Vsaka kitica (dveh verzov) ima ogromno za povedati. Še nobene pesmi nisem doživel tako močno, kot sem to. Non plus ultra. TXT. MP3.

Miki Muster: Trije hribolazci

2006-05-21T23:29:00.000+02:00

Malo nazaj sem pisal o stripu Billa Wattersona, Gašper in Hops, kjer sem napisal, da je moj najljubši (- v angleščini). To ni res. Strip je vsekakor oh in sploh, vendar ... ni moja prva velika ljubezen. Prvič sem se zares zatreskal v Trdonjo, Zvitorepca in Lakotnika Mika Mustra. Kot skoraj vsaka moja prva usodna ljubezen, je tudi ta v resnici edina prava. V tem smislu sem življensko invaliden, tako se mi zdi.
Potem mi nikoli ni bilo več tako fletno, kot mi je bilo z Mustrom. Do nobenega drugega stripa, nobenega filma, knjige, gledališke predstave, mjuzikla, fotografije, do ničesar umetnega nisem čutil kaj podobega. Navsezadnje so me Trdonja, Zvitorepec in Lakotnik, sicer kar trije naenkrat, razdevičili.

Ob istočasni stoletnici stripa in filma se je Pošta Slovenije poklonila Mustru (- 1998; vir; zakaj ima Lakotnikova znamka najmanjšo vrednost!? Ga je pa zato treba večkrat pripopati, hi hi), tistemu akademskemu kiparju, ki je dejansko začel slovenski strip, in ki mu v srčnosti slike, slovenščini teksta in epskosti zgodbe ni noben enak. Poleg tega je vseskozi duho-vit. Morda najbolje pri njemu je pa to, da je narodno zaveden, kot je bil zaveden Primož Trubar. Njegovi trije junaki so ves čas slovenski fantje. Miki Muster še vedno živi in dela, naj živi Miki Muster!! Rad ga imam in ljubim njegove tri.

Počutim se kot v misiji nemogoče, ko v mislih izbiram najljubši strip med Dogodivščinami Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika (- skupaj okrog 40 epizod). To je velika dilema življenja. Včeraj sem si vzel Tri hribolazce in spoznal, da ni strast nič splahnela. Ta strip je gotovo med najboljšimi, če že ne najboljši. Rad bi napisal kaj več o njem.

Zvitorepcu in Trdonji se na izletu v gore pridruži Lakotnik. Seveda vzame on s seboj najtežji nahrbtnik. Kaj vse ima notri?
I, kaj neki!? Opremo. No - in seveda tudi nekaj hrane, brez te pač ne moreš na tako turo.

Prvo mu ne gre navkeber. Prijatelja se pohecata in ga pustita zadaj. (Klik na slikco-celico za celo stran.)
Trdonja in Zvitorepec, kakor vesta in znata, vlečeta smer po brezpotju in premagata prepad in nevarne stene, nekatere navidez celo nepremagljive, pa jih skupaj z bikom, orlom in gamsom vse uženejo. Ko nastopijo še večje težave, se v zgodbo vrne Lakotnik. Reši položaj. Nove težave. Spet jih reši Lakotnik. Težave. Lakotnik.

Lakotnik.

Lakotnik.

Lakotnik.

Sploh mi je najbolj všeč Lakotnik. - Je kmet, ki je zame najbolj pristna in iskrena vrsta človeka. Lakotnika vodi kmečka pamet. Resda je večino časa posmeha vreden (ob njem se vedno kaj godi), ampak tudi iskren pa srčen. Po moje ga je imel najraje tudi Muster sam. Ponavadi namreč prav njemu prida vlogo rešitelja. (Lakotnik naposled le stoji na vrhu naosvojenega Krvavega zoba.) Vedno reši dan in to na hecen način. Živi grobo, a pristno kot kmet, in drugi ga imajo radi. Podobno kot Tristjana iz Jesenske pripovedi, kjer mu brat Alfred reče na Suzaninem grobu:

Sledil sem vsem pravilom, od ljudi in od Boga. Ti nisi sledil nobenemu izmed njih. Pa vseeno so te imeli vsi raje: Samuel, oče, moja ... celo moja lastna žena. (- angleški vir)

Zgodba se kot lok mavrice prične ob jutranji in zaključi ob večerni zarji. Takšne pustolovščine, raztegnjene čez cel dan, so mi najbolj všeč. Takšnih dnevov se najbolje spominjam, najbolj rad in najbolj živo. Spomnim se lanskega avgusta, ko sem skupaj s tremi mladiči iz PD Ljubljana-Matica prebil dan, katero zgodbo bi lahko poimenoval ... ja, zakaj pa ne:

Štirje hribolazci

Nad Bohinjskim jezerom se strmo dviga pečina, ki jo krona Pršivec. Naprej se pokrajina zlagoma spusti v prostrano Fužinsko planoto. Ta je z gorami omejena na vse strani razen na vzhod. Na zahodu jo obliva Dolina Triglavskih jezer, kjer le malo prej štarta greben Tičarica-Kopica-Zelnarica.

"Tja, tja pojdimo," smo dejali - Maja, Andrej, Jure in Bo. In smo šli. In se izgubili. Na sliki so zelene markacije na beli poti s planine Blato mimo planine Pri Jezeru na greben petih vrhov - od spodaj navzgor: Male in Velike Tičarice, Kopice ter Male in Velike Zelnarice. Modre markacije so za okras. V megli nismo našli rumene niti, pa smo zgubili belo.

Planina Blato kot izhodišče. Začnemo tako zgodaj, da nas toplo pozdravita vzhajajoče sonce in prazna parkirišča. (Na sliki od leve: Maja, Jure, Andrej in Bo. Klik na sliko za večjo, široko 1024 pik.) Od tod krenemo navzgor do planine Pri Jezeru in naprej mimo planin Dedno polje in Ovčarija do začetka grebena na prevalu Štapce. Maja omeni, da je vzela tikkico (- naglavno svetilko) in nove baterije, iz česar se pohecamo.
Sledi krasna vzpenjača na markirano Malo Tičarico. Prvi vrh poplača na mnogo načinov - na primer s prvo malico in slikovitim pogledom 400 m navzdol na kočo ob treh jezerih od Sedmerih. Vrnemo se na pot. Poskušamo osvojiti še nemarkirano Veliko Tičarico, a se prvič zaženemo v strmino prezgodaj in se le urežemo na ostrem grebenu "Srednje Tičarice". Zadihani postojimo in Maja prikliče besede M & M: Normalni pristop poteka s sedla na S strani Velike Tičarice. Malo pod sedlom grebenom (na V strani pobočja) poiščemo neoznačeno shojeno potko, ki teče pod grebenom (tako se izognemo gostemu rušju). Po njej prečimo vseskozi pod grebenom do vršne kupole. Navzgor po najlažjih prehodih (desno). Težave so I-II. stopnje.
Tako Tičarico le osvojimo (na sliki: Maja + Bo in, spodaj, Maja + Jure). Navzgor je šlo dokaj enostavno, dol gre precej manj - strinjam se z Majo, da bi prav tu morali imeti čelade. Sestopimo na sedlo. Jure gre na stran, jaz pa se spomnim, da nam je včeraj recitiral prvih 120 decimalk števila Pi, 3 1 4 1 5 9 ... Povprašam Majo in Andreja, če imata kaj proti, da bi jaz recitiral spominsko pesmico Otona Župančiča Jožu Čopu. Odvrneta, ne, daj ... "V slovensnih krogih / široko razproženi, zbrani / leto in dan nekaj mrmrajo velikani ..." (- celo lahko prebereš tu). Odnese me še bolj daleč stran. Tudi Andreja, tudi Majo?
Od tod veselo korakamo po desni strani grebena do vznožja tope Kopice. Nanjo pridemo z lahkoto s severne strani. Vrh je pust, ima sicer krasen razgled, a tega začne motiti visoka oblačnost. Višino bomo morali očitno deliti z meglo.

Stiska okrog Debelega vrha. Spustimo se do vznožja Zelnarice. Prvi, 10 m nižji vrh Male Zelnarice je kar pošten zalogaj. Sledi Velika Zelnarica in sestop na sedlo Vrata. Tu se greben konča s prepadno steno Zelnarice. Tu se tudi odcepi pot skozi dolino Za Kopico nazaj do planine Dedno polje.
Naletimo na številno družino gamsov, kako meljejo travo, da jih ne more nič pregnati. Dan se zdi še mlad. Nakopičene fantazije Jureta in Boja o vrhovih preko grebena za nami nekako prepričajo še Majo in Andreja ... da krenemo naprej. Obidemo mogočne Vršake na desni strani in se dvignemo na planoto Hribarice. Do zdaj se je oblačnost napasla vsepovsod okoli nas. Megla je vedno bolj trda. Komaj vidim kompanjona pred seboj. Pospeši še veter, postane zloben, bolj mrzel. Nekako le prilezemo do sedla Čez Hribarice, kjer naj bi skrenili proti izhodišču skozi Dolino za Debelim vrhom. Maja, kakor lahko, preverja karto. Veter ji nagaja, priskočim na pomoč. Nespretni prsti me pustijo na cedilu. Veter napne karto in mi jo odpihne iz rok - silovito prek prepada. Poklapan se vseeno spustim nekaj metrov za njo in ugotovim, da se je zataknila za dosegljivo skalo. Uh, sreča, morda me Maja ne bo povsem odpisala.
Iščemo pot, ki ni markirana. Črtkano je vrisana le na karti 1:25000 in poteka ob turnosmučarski smeri. Megla in veter se ojačata. Kako naj v takem sploh kaj najdemo? Strah gre gor, z njim morala dol. Po kar dolgem jalovem blodenju po ravnicah pod Hribaricami - končno, Maja končno povzdigne glas, obleče hlače in reče: Zdaj poiščimo pot nazaj!
Tako je bila Maja tista, ki nas je postavila na tla in vrnila na markirano pot.
Zdaj ji ponižno sledimo v podolgovatem sestopu najprej do kraja zločina, sedla Vrat, in naprej do planine Dedno polje, kjer se začne dan prevešati v mrak. Ko gremo mimo Jezera, je noč že mlada. Nakar v soju LED svetilke Juretovega mobitela in Majine tikkice le prilomastimo do avta. Nasmihamo se povečinoma kislo.

Vse je dobro, kar se konča dobro. Maji zemljevida nisem zapravil, otroke sem zdrave razvozil po njihovih domovih. Res pa se je zvrstilo nekaj napak. Kakšnih se verjetno niti ne zavedam. Ena je bila gotovo ta - čeprav reči to je grdo -, da je Maja prepozno postala odločna. Navsezadnje je med nami daleč najbolj gorniško podkovana; je tudi punca z ženskim principom nekaj kilometrov nad ostalimi kozlički, predvsem Bojem in Juretom. Pa vendar njeno omahovanje še zdaleč ne preseže nevrotičnosti teh dveh, ki se očitno, kljub 26- in 19-im, še ne zavedata prav veliko. Narcisa Jure in Bo: čeprav do drugih navidezno pozorna, sta tako samovšečna, da jih enostavno - ne slišita.
Takrat sem se kesal, da je bilo veselo. Pa je kaj pomagalo? Za nazaj, prav nič. Za naslednji dan, tudi ne. Za naprej, morda.
Tako kot Lakotnik sem bil prav vesel, da je bilo te zgodbe KONEC.

Obiskani - vrhovi: Mala Tičarica (2071 m), Velika Tičarica (2091 m), Kopica (2190 m), Mala Zelnarica (2310 m) in Velika Zelnarica (2320 m).

- planine: Blato, Pri Jezeru, Dedno polje in Ovčarija.

Čas. Iz Ljubljane: 5.15h; v gojzarjih: 14h 20' (6.50 - 21.10h); v Ljubljani: 23h.

Foto utrinki: Jure.

Filmski utrinek: Nedaleč od Zelnarice proti Hribaricam smo naleteli na ravnodušno družino kozorogov. Jure je posnel filmček; vidi tu: Zelnarica_kozorogi.divx.avi (DivX AVI 3,64 Mb).

Dan Brown: Da Vincijeva šifra (III)

2006-05-19T01:53:00.000+02:00

Po 3 letih sledi filmska predelava. Včeraj so jo zavrteli tudi v Ljubljani. Moj vtis je mlačen, ocena: niti ne tako-tako, prej slabo.

Pred dnevi sem prebral oceno nekoga, ki je film gledal na testni projekciji. Rekel je, da trga gate. Kul kul kul, sem kimal z glavo, in bil za ogled (po užitni knjigi) toliko bolj navdušen. A temu ni tako. Film nič ne strga.

Zvesto sledi knjigi. Zelo zvesto. In morda je to največji problem. Vseh podatkov in proze, ki so knjiga, film ne prenese. Vsega je preveč, da zmanjka prostora za igro. Ni čustvovanja. Tega sem si lahko v knjigi vsaj predstavljal, tu ga ne vidim. Igralci ne rečejo prav nič - kot da bi se nečesa bali ali kaj -, kar ne bi naravnost poganjalo odšifriranja. Film izpade: surov, linearen, enodimenzionalen.
Kot je neumoren tempo, sta videti neumorna glavna junaka: po celonočnem in celodnevnem preganjanju (brez spanca in vsaj kakšnega namiga o hrani in pijači, kar je nikakva reklama za to, da je dobro vsak dan spiti okrog 2 litra dobre vode) nista videti prav nič utrujena. Robert (Tom Hanks) kolovratenje celo podaljša v naslednjo noč, ko gre sam do konca razrešit šifro. Ta neizčrpnost filma in igralcev - kot da bi bili ves čas v nekem silovitem krču - izpade že preveč fantastično, da bi bilo zanimivo. Nisem se poosebil. Nisem doživel kakšnega transferja.

Film ima problem s pogonom. Med glavnima junakoma (žensko in moškim, na koncu knjige seksualno združenima, tu ne) ni nobene kemije. Poleg tega nikakor ni prepričljiva motivacija: Zakaj je junak na begu; zakaj hoče junakinja pomagati? Meni je jasno - ali se mi vsaj zdi tako -, knjigo sem prebral. - Kaj pa drugim?

Tom Hanks je odsoten in lesen. Celo boljši je v zame obupnem Terminalu, gotovo pa v dobrih Cast Away in Forrest Gump. Tu je kot amater, njegov talent pa zapravljen. Liku dá kaj malo.
Malo bolj razgibana je Audrey Tautou, pa ne kaj dosti bolj.
Pravi oddih je Ian McKellen, ki je videti edini, ki vlogo odigra z veseljem. Nekaj stavkov in mrmranja pride kar iz ust Gandalfa iz Gospodarja prstanov, kar obudi lepe spomine.
Najbolje podeljena (angl. cast) vloga se mi zdi Paulu Bettanyju kot Silasu (na sliki levo). Prav tak je, kot sem si ga predstavljal.

Film sprva veliko obeta: Robertovo predavanje in umor kuratorja, oba prizora sta prav dobra, a čim trčita junaka, temperatura pade, se malo zviša z zlim Gandalfom, a drugače pohlevno pada do konca. Prizor pred koncem je filmsko prikrojen napram knjigi. Konec je bolj ali manj knjižni. A tu je videti otročje.
Potem se v dvorani prižgejo luči. Pogledam naokoli. Na obrazih gledalcev prevladuje prisiljen nasmeh.

Želim si, da po knjigah Dona Browna ne bi več snemali filmov. Saj ne da so te literarno kaj dosti vredne. Niso. Literarno so slabe. Kakšnega Bookerja si lahko le sanjajo. A zame je literarna vrednost le del tega, kar mi lahko knjiga dá. Celo bolj pomemben mi je drug del: pritegljivost in navdušljivost. Dan Brown me je navdušil, da sem začel študirati Leonarda Da Vincija in kar je povezanega z njim. Z njim je povezano vse. Saj veš, kako hitro se razvejajo povezave v Wikipediji. Vendar mora imeti človek za sistematično proučevanje motivacijo. Dan Brown me je motiviral. Kaj bi bilo šele, če bi se z njim srečal v živo, kot je Goethe trčil ob navdušujočega raziskovalca Alexandra von Humboldta, za kogar je dejal:

"My natural history studies have been roused from their winter sleep by his presence."

Film ne pričara nič od tega.

O sami knjigi:
- sem pisal v prvem zapisu: Da Vincijeva šifra,
- o prispevku o zlatem rezu in Fibonaccijevem zaporedju v reviji Premiera pa v drugem: Da Vincijeva šifra (II), kjer sem še pripisal, da dobi nagrado, kdor reši šifro tistega zapisa. A je ni še noben rešil. Morda je nagrada premajhna. Zdaj jo podvajam: 2200 SIT.

Roald Dahl: Vicar of Nibbleswicke

2006-05-16T20:45:00.000+02:00

Unforgettable, that's what you are
Unforgettable though near or far
-- Nat King Cole (1951)

Unforgettable, that's what Roald Dahl is to me.
I often wake up in the morning with an image from some of his books, a verse from one of his poems (it's usually the Teve song), some mischief of some of his characters, and an illustration by Quentin Blake. My blood starts circulating faster, I start to sweat and I go into a scintillating mode. I can't say that Dahl's books feel exactly lovely, but then they don't do much harm either. They wake me up.

Roald Dahl is one of the greatest.
What I find interesting about Roald Dahl (born 1916) is that he hadn't written books ever since; no, he was a pilot fighter in the WW2 where he almost died in a plane crash. It was only then at the age of 26 when he discovered the joy of writing and engaged himself professionally into it. Success came gradually on and at the age of 44 he achieved a world fame with children stories such as James and the Giant Peach, Matilda, and Charlie and the Chocolate Factory. He died at the age of 74, spending many prolific (fruitful) years, "and never," as Quentin Blake says: "having lost his concern for people and his passionate belief in the importance of reading."
He is best known for his offbeat (unconventional) children books. I am very passionate about them, but not as much as a girl I once knew who read Matilda many times and even played Matilda in a school play. She seemed like having fancied the idea to be very matilda-like. I think I know her feelings, despite that I am a boy.
Dahl, however, also wrote adult fiction. Below is his book list, sorted into 3 bins, alphabetized. I colored orange those I've already read (not necessary once neither for the last time), and green the two short stories collections that I am just starting to read.

Books for Children:
- BFG
- Boy
- Charlie and the Chocolate Factory
- Charlie and the Great Glass Elevator
- Compete Adventures of Charlie and Mr Willy Wonka
- Danny, the Champion of the World
- Dirty Beasts
- Enormous Crocodile
- Esio Trot
- Fantastic Mr. Fox
- George's Marvelous Medicine
- Giraffe and the Pelly and Me
- Going Solo
- Gremlins
- James and the Giant Peach
- Magic Finger
- Matilda
- Minpins
- Rhyme Stew
- Revolting Rhymes
- Twits
- Vicar of Nibbleswicke
- Witches
- Wonderful story of Henry Sugar

Adult Fiction:
- Constable's Coat or Mrs. Bixby and the Colonel's Coat
- Dip In The Pool
- Lamb to the Slaughter
- Landlady
- Parson's Pleasure
- Piece of Cake
- Pig
- Royal Jelly
- Smell
- Smoker

Short Story Collections:
- Ah! Sweet Mystery of Life
- Best of Roald Dahl
- Collected Short Stories of Dahl
- Kiss Kiss
- More Tales of the Unexpected
- My Uncle Oswald
- Over to You
- Roald Dahl's Book of Ghost Stories
- Someone Like You
- Switch Bitch
- Tales of the Unexpected
- Twenty-Nine Kisses from Roald Dahl
- Two Fable

(- The titles were mined from: Roald Dahl - Wikipedia.)

Vicar of Nibbleswicke. Dahl wrote this book in the last months of his life. It tells a story of a priest who suffers from dyslexia. Together with the illustrator, Roald Dahl and Quentin Blake donated the book (with all the rights) to one dyslexia institute. What a noble deed!

Dyslexia, what's that? It's a kind of a learning disorder. A dyslexic can't recognize and comprehend written words well. Some famous people diagnosed with dyslexia are: Orlando Bloom, Jay Leno, Tom Cruise, Albert Einstein, Noel Gallagher, Jamie Oliver, Quentin Tarantino, Leondaro da Vinci, Bill Clinton ... (- from List of notable people diagnosed with dyslexia - Wikipedia.)

Story in short. The priest suffers from a deadly very rare form of dyslexia called Back-to-Front Dyslexia, which makes him say Holy Dog! instead of Holy God! in his sermons. Fortunately, there is a simple cure for it.
I have doubts whether such form of dyslexia really exists or if it's not just another of Dahl's lucid inventions. The story however is nicely told.

Me. The book reminds me that I too have my own set of problems which perhaps I cannot do anything about but to live with them, and which can get quite easily on other people's nerves. Problems result in troubles. For example, I believe that a bad sleep and fear of tomorrow I sometimes have, are a consequence of weak confidence in my abilities. Fear is definitely my enemy. But what I usually learn later on is that these fears don't stand on solid grounds, because - true, I have problems and I am aware of some of them and I am easing them just as we speak - others have their own set of problems too. An honest person knows that and knows that I know it too. So we can understand each other that we aren't perfectly perfect but that we are trying to do our best (or the close proximity of it).

The foreword. Apart from the book itself I love the foreword by Quentin Blake where he tells a bit about how he met and worked with the great Roald Dahl. Having skimmed through the book one more time and looked at the illustrations I was thinking how fortunate Blake and Dahl must've been to having bumped into each other: morbid met lucid.

Pascal Bruckner: Nenehna vzhičenost

2006-05-12T15:16:00.000+02:00

O kriva sreča, samo sreče ne, lepo prosim, saj ji vedno sledi nesreča, ki je mnogo slabša, kot je lahko sladka sreča. -- Bo

Da je sreča nekakšna nadloga in da so nad njo plemenitejša občutja in vrednote, kot so radovednost, človečnost in slo po življenju nasploh, se strinjam in stojim ob Brucknerju.

Komu? Pascalu Brucknerju (na sliki levo; tu je večja), to je tistemu vodilnemu francoskemu mislecu, ki ni srečen, pa mu to ni mar. Je eden največjih živečih eruditov (človek z obsežnim in poglobljenim znanjem z več področij). Njegovo kritično razmišljanje se mi dopade, ker je: duhovito, zabavno, poučno, osvežujoče, pa tudi slišati bolj ali manj pravilno. - To pomeni, da se mi zdi tu in tam tudi sporno, kar je vredu, saj proži moje misli.

Sreča. Kaj točno je sreča, se ni nikoli vedelo. In kaj vse je lahko sreča! Pa je vseeno sila izmuzljiva, nikoli trajna, tudi težko jo je najti. Bruckner v svoji razpravi lula na: sodobni mit o sreči, na meščanstvo, ki ta mit v veliki meri neguje, pa tudi na zaukazanost in domala uzakonjenost sreče. Naš svet ga spravlja ob pamet, za prebivalstvo pa meni, da je naletelo: "Zdaj imamo vsi pravice, razen te, da nam ni treba žareti od sreče."
Zanj sreča ni nič posebnega: "Obstaja nekaj, kar je pomembnejše od sreče: preprosto veselje do življenja, veselje ob spoznanju, da smo na tem svetu, na zemlji, da bi doživeli bežno in noro pustolovščino." - Podobno je rekel Mervyn Peake: "To live at all is miracle enough - sploh živeti je že čudež."
Kar ljudem-masi na splošno ni jasno, je, ugotavlja Bruckner, podobno kot mir ni samo preprosto prenehanje vojne, da tudi sreča ni le odsotnost nesreče, ampak drugačna kakovost čustev, ki ni odvisna niti od naše dobre volje niti naše tankočutnosti.
Zdi se, da večina ljudi, čim so za hip nesrečni, že začenja obupavati. Ampak to ni prav! Le kaj bi bilo, če bi obupaval tudi Neo iz Matrice? Še pomniš prizor iz zadnjega dela, ko se s Trinity podasta v mesto robotov in penetrirata gosto meglo in oblake, nakar jima posije sonce, sapojemajoče v barvah in kontrastu z uporom ljudi proti strojem? Pa da Neo ne bi verjel, da je nad meglo sonce, bi bil konec za vse nas!!

In tako naprej: mislim, da bi lahko o sreči še kaj napisal, pa nečem, saj je prav ta knjiga eno samo razmišljanje o njej. Zato se kaže zateči samo k tej knjigi in ne h kakšnemu zapisu o njej. Rad pa bi osvetlil dvoje:
- srečo mótene napram čisti pozornosti
- in srečo večnega življenja.

Mótena pozornost

Zgled čiste pozornosti je Dan Brown, avtor Da Vincijeve šifre, ki za jesen 2007 pripravlja tretji del serije, Salomonov ključ: vstane ob 4h zjutraj, odide v pisarno, kjer nima ne telefona ne interneta. Piše do poldneva, 90% napisanega meče proč ... Pripravi se, Salomonov ključ bo trgal gate.
A večina ljudi ima s pozornostjo težave.

Bruckner: "Vedno je preveč vsega, kar si želimo, kar hočemo odkriti in imeti radi. In prizorišče zapustimo, ne da bi sploh dobro okusili pravo gostijo."

Človeka lahko zaposljuje na tisoče stvari. Tako ni na nobeno dalj časa osredotočen, njegovo zanimanje skače sem ter tja. Ob tem se sprašuje: "Le v čem naj iščem pristno srečo, trajno zadovoljitev?"
Mogoče v vrtanju globje in globje v eno samo stvar? Vendar vemo, da dna ni, kot človek ugotovi, da čim več ve, tem bolj je neumen. Človek, ki ve, da je neumen, po moje ne more biti res zadovoljen.
Richard Feynman pravi, da ima odgovor: "The man happy in his work is not the narrow specialist, nor the well-rounded man, but the man who is doing what he loves to do. You must fall in love with some activity - človek, ki ima rad svoje delo, ni ne ozek specialist ne vsevednež, temveč nekdo, ki ima rad, kar počne. Človek se mora zaljubiti v neko delo."
Vrziva uč na spodnji animaciji. Leva kaže več področij zanimanja, katera znanja nekdo, móten človek, s časom naključno krpa - zdaj naštudira nekaj novega tu zdaj tam. Nekakšna splošna osredotočenost se zdi precej manj intenzivna kot pri čisti pozornosti (animacija desno), osredotočenosti na eno samo stvar, kjer je moč priti do cilja veliko prej (pa se potem na primer premakniti na neko drugo področje in priti v nulo še tam ...) Móteni ljudje se velikokrat zafrknejo, kot pravi Bruckner: "Kdor upa, da se bo lahko lotil veliko stvari, tvega, da ne bo naredil nobene."

Huje lahko izgleda bolj stvaren prikaz mótene pozornosti, saj človek sproti odkriva nova področja zanimanja. Animacija levo kaže nekoga, ki ga na vsako 5. nadgraditev znanja začne zanimati še ena nova stvar. Tako se lahko polje zanimanja širi prehitro, da bi pri kakšnem področju prišel do neke konkretne: globine, višine, cilja.
Naj za primer kar navedem, kako je z mano. Zanima me vesolje. Zanimajo me razne stvari: od našega osončja do oddaljenih galaksij, astronomske fizike in vesoljske tehnologije. Proučujem značilnosti naših planetov, berem o preteklih morjih na Marsu. Morja imamo tudi mi. Pri gibanju morij gre za isti pojav: plimovanje, plimsko silo, samo geometrija je drugačna. Študiram plimovanje na Zemlji, kaj ga žene, predvsem kako - tudi zato, da imam boljšo sliko o Marsu. Pa živali v morju? Verjetno ribe. Tiste grozne, globokomorske iz Malega Nema? Morda Anglerfish. Te risanke od Pixarja so od sile, v njih naravoslovje pôje. Pa Pixar, najuspešnejši animatorski studio na Zemlji, jabolko očesa Steva Jobsa. Berem iCon, njegovo biografijo. Jobs je skupni imenovalec Pixarja in Appla. Zakaj se baterija v mojem iPodu noče več dobro napolniti? Gotovo so pri novem modelu težavo odpravili. Litij-ionske baterije. Zadnjič bral članek, v katerem ... Od osončja do litija. - Pa saj sploh ni daleč: Däniken pravi, "da smo iz istega kot zvezde." Uzreti svet v zrnu peska ...

Še hujša slika. Tem hitreje človek širi svoje polje zanimanja, tem manj mora biti na koncu zadovoljen, saj izgleda kot razmazan drekec.

Yet hope remains. Če človek odkriva nova področja razumno hitro, se lahko večini dovolj dobro posveti, da ga izpolnijo.

Nasvet? Zgleda, da so pravi trije P-ji:
- ponižnost,
- preprostost,
- potrpežljivost.

Zgornji model je enostaven in tako v marsičem smešen: mejo 100% na primer človek ne more doseči, ker takšne meje v resničnem življenju ni. Vendar se mu lahko vsaj zdi, kot da je na koncu poti. Zdi ... občutek - saj za to gre, ne?

Večno življenje

Ukrasti času več, kot dá sam: je mogoče? Kdor razmišlja tako, naj pomisli še na čas pred njim, na vsa miljona vekov, ko ga še ni bilo. Če je zamudil tisto na levo časovne premice, kaj mu bo polneskončnost v desno?

Ta trenutek. Tega trenutka pravzaprav ni nič skupaj, a bolj važno je, da sploh je. Poleg tega je nekaj, kar marsikdo nima. Pravzaprav nočem več. Bruckner pravi, da če bi bile v eni noči po čudežu potešene vse naše želje, bi morali samo še hirati na mestu; in da prav zato nesmrnost, ki jo obljubljajo religije, obljublja predvsem večno otopelost. Zato: nesmrtnost, ne hvala. Raje imam le ta in nekaj naslednjih trenutkov, ki naj jih potem - ne bo več. Ta svet je bolj ali manj grd, pa če nanj gledam še tako optimistično. Življenje je lepo, ker ima konec. Na ta način je lep tudi konec sam. Konec življenja je oddih. Ah. Tu sozvanjam s samim Janezom Menartom:

In Biti je edina vredna stvar
in svet je lep tembolj, ker je minljiv,
in glavni cilj je: biti čim dlje živ
in čim dlje se blesteti z žar.

Moje želje za nadaljno življenje so: čim manj sreče pa seveda največ toliko nesreče. Pod sanjskim življenjem si ne predstavljam zanosa, ampak možnost za delovanje in izpolnjevanje ciljev.
Najbolj krasno življenje slišim kot Ravelov Boléro (1929): začne se kar na lepem, nikoli ne izvem, čemu, ves čas se mu čudim; venomer v elementu, kdaj stopicam na mestu, večinoma pa korakam, bodisi po ravnem bodisi navkeber; pa pridem na greben, oster kot rezilo noža, pazim na ravnotežje; potem vrh, poplača ves trud, občutek uspeha. Tako je po vsakem razumnem trudu. Pihnem čez nos in izpolnjen sestopim v dolino, a v nikakršno žalost, temveč v knjige, v priprave na nov vzpon; bo novi vrh višji, nižji, to je vseeno, važna je pot. Tako korakam enakomerno, tempo višam le počasi, a vztrajno; delam, delujem, izdelujem in nekoč morda pustim kaj za sabo ... konec je neizbežen, ni druge; tudi Ravelove viže je konec, čeprav šele po slabih 16 minutah. Tudi življenje je dolgo! Nekateri menijo nasprotno. Pa naj. Že, ampak kaj zdaj: je življenje dolgo ali kratko? Za nekaj se je treba odločiti. Jaz pravim: da je dolgo. In v njem občutja in vrednote, ki so nad srečo.

Viri:

Bruckner, Pascal. (2000). Nenehna vzhičenost: esej o prisilni sreči. Prevedla: Slavica Jesenovec Petrović in Borut Petrović Jesenovec. Ljubljana, Študentska založba, 2004.
Francosko ne znam tako dobro, da bi knjigo bral v originalu, kot si po moje zasluži, tako da prevodu zares ne morem soditi. A težko bi rekel, da je dober. Kar nekaj povedi ima bolj malo smisla, kar si Bruckner po moje ne bi privoščil, zatorej gre to na rovaš prevajalcev.
Kljub domnevno ne najboljšemu prevodu je knjiga prav dobra. Bruckner je v vihtenju (besednega) meča razborit, duhovit, oster in res pomenljiv. Mene je prepričal z navdušujočimi primerjavami, paradoksi in obsežnim znanjem nasploh.

Korzet naše družbe je priznanje drugih. Intervju s Pascalom Brucknerjem. Spraševala: Vesna Milek. Sobotna priloga Dela 15.1.2005.
Všečen intervju, kjer ostra Milekova spraša umirjenega Brucknerja še o čem, kar v knjigi ni. V zadnjem odgovoru Bruckner predstavi svojo novo knjigo, Ljubi svojega bližnjega, ki se zdi nadvse zanimiva. Slovenskega prevoda (seveda) še ni, sem pa našel hrvaškega v knjižnici Oton Župančič.
- Milek: Rekli ste, da nenehno kritiziramo kapitalizem. Lahko ponudite alternativo?
- Bruckner: Ni je. To je to razočaranje ...
- Milek: Bi torej lahko rekli, da skupaj z vašim kolegom Beigbederjem spadate med tako imenovane salonske levičarje, ki ne morejo skriti, da nimajo nikakršnega stika s tem, kaj se zares dogaja v delavskem razredu?
- Bruckner: To ni čisto res ...

Ko jo je zapustil, kaj je rekla? Intervju s Pascalom Brucknerjem. Spraševal: Borut Petrović Jesenovec. Ona 18.1.2005.
Malo krajši intervju, a tudi zanimiv.
- Bruckner: Književnost nam dokazuje, da dolgčasa v srednjem veku skoraj ni bilo. Bolj ko se približujemo sodobnosti, bolj vsemogočen je dolgčas.

P.S. Komur je dolgočasen Ravelov Boléro, bi pomislil, da mu je dolgočasno življenje.

... plagiatorstvo

2006-05-11T13:55:00.000+02:00

Plagiat je po SSKJ: znanje nekoga, podano kot njegovo lastno, pa je v resnici prevzeto od drugod.

Kje so meje plagiatorstva, kaj je originalno in kaj prekopirano, kdaj sploh ni težko določiti, ponavadi pa je težko. Navsezadnje je vse naše znanje, vse kar izustimo in zapišemo, znanje nekoga drugega, ki smo ga nekoč slišali ali prebrali, pa ga le manj ali bolj preživeli (prežvečili) ter osvetlili po naše, da se naredimo pametne (preračunljivo ali iskreno), podobno kot je rekel Albert Einstein, "da je vsa fora ustvarjalnosti v tem, kako dobro znamo zakriti naše vire." (- V originalu: "The secret to creativity is knowing how to hide your sources.")

Da virov ne zakrijemo dobro pa zraven vzgojimo še ambicije, da bi delo obelodanili na (tržnem) svetu, se lahko zgodi nesreča, kot se je zgodila 19-letni američanki Kaavye Viswanathan (na sliki levo; tu še ena, še ena, pa še naslovnica knjige), ki je objavila svoj knjižni prvenec, a ga je založba kmalu umaknila s polic zaradi hudih in številnih obtožb drugih avtorjev, češ da je punca veliko napisanega prepisala (- vir: Delo 11.5.2005, Svet so Ljudje, PDF).

Oglasil se je Salman Rushide (eden tistih, ki ga je kopirala): "Žal mi je, da se je to mlado dekle pod pritiskom zahtev publicitete in nedvomno zaradi lastnih ambicij, ujelo v past tako zgodaj v svoji karieri. Upam, da si bo opomogla. Kadar pišem knjigo, vem, da bom moral stati za svojim podpisom. Pa če se bo knjiga obdržala ali padla. Tako tudi mora biti!"

Julius Kugy: Delo, glasba in gore

2006-05-09T23:18:00.000+02:00

Življenjepis znanega Tržačana dr. Juliusa Kugyja (rojen: julija 1858 v Gorici; umrl: februarja 1944 v Trstu; na sliki tretji z leve, sedi z družino botanika Alberta Boisa de Chesneja, leta 1939 pri 81 letih) daje krasen vpogled v družbo elitnikov ob koncu 19. stoletja. Življenja so jim sestavljaje: gore, glasba, delo, družina, knjige, pokončnost in prostost. Ti ljudje so znali ljubiti, ker so bili prosti in pravilno vodeni. "Resnična ljubezen in zvestoba uspevata le v prostosti."
Naj te v branje pospremijo še besede Janeza Ruglja: "Za vse ljudi, ki ne doumejo bistva usklajenosti med delom, naravo in umetnostjo."

Kugy je znan gornik. Poznamo Kugyjevo pot na Montaž (2753 m) v Julijcih (111 izletov po slovenskih gorah, str. 168). Čislal je delo, glasbo in gore. Nikoli se jih ni nasitil, nikoli zanemarjal. Pomiril se je s sabo, neizbežnim koncem in užival v dihanju živlenja, kakršnega že: "Saj vemo, če se še tako trudiš, ti v vsaki gorski skupini ostane dovolj neizpolnjenih želja in vrzeli. Vse naše delo ostaja enako kot naše znanje le - krparija." Ugotovil je, da brez gora ne more živeti: "Gore so mi bile tolažnice, pomočnice in vodnice tudi takrat, ko je glasba že zdavnaj odpovedala in je molčala tudi še naprej." K številnim vzponom v gorah ga je podžgala planinska literatura. Potem je sam napisal imenitno knjigo o gorah Iz življenja gornika, kjer se zgleduje po svojih najljubših. Kritičen je bil do sodobnega alpinizma:

1. ker se je začel odmikati od duhovnega,
2. ker po njegovem smrt v gorah ne pomeni vedno junaškega konca, ampak pogosto le veliko neumnost,
3. in predvsem ker je bil prepričan, da so nad velikimi cilji, ki nam jih kažejo gore, še drugi, veliko višji, ki nam jih postavlja življenje. Kajti gorništvo v pravem smislu naj bo šola za tisto življenje, ki zapovedujoče stoji visoko nad njim.

Kugy je bil lep, skromen in zmeren človek. Vedel je, kaj rabi, da kar najbolje uspeva: "Delo, glasba in gore - so trojica, s katero se da dobro živeti. Kolikor resnejše in težje je bilo delo, od katerega sem prihajal, toliko svečaneje so me vselej sprejele gore, toliko slovesneje mi je zvenela vsaka glasba. Delo bodi čvrsta osnova in podlaga, s katere se dvigamo ojekleneli, trdni, močni in veseli v višine naših idealov."

Kljub temu nekaj pri njemu ne morem razumeti. Čeprav doživi in doseže marsikaj: razvije se v neutrudljivega gornika, postane mojster klavirja in petja, naravoslovja in doktor prava, zrase v srečni družini in še kaj, se vendarle:

- ni nikoli poročil in imel otrok. Zakaj ni posegel še po teh prvovrstnih doživetjih?
- je v zrelih letih poredil na 112 kg. Kaj se mu ni zdelo, da tako obtežen človek veliko težje rine v klanec; tudi neraje?

Kljub temu velja zapisati, da je Julius Kugy stopal po poti resnice in lepote kot le malo-malokdo pred in po njem: do zadnjega diha ju je iskal v gorah, notah in knjigah, ne menoč se veliko za materialno, čeprav je sprva resda živel kar razkošno. Vendar je umrl praznih žepov in s srcem, tako pravijo, ki je ob smrti tehtalo cela dva kilograma, kar je nekajkrat več kot pri razvitem atletu (okrog 600 g). Srčno očitno ni le telesno.

Dan Brown: Da Vincijeva šifra (II)

2006-05-09T06:42:00.000+02:00

(Tole vsebinsko nadgrajuje prejšni zapis o Šifri, ki ga za razumevanje tega tu ni treba poznati.)

Poleg bloga piši še za Premiero. Blog je le stežka množično popularen. Pri nas moraš biti res že Jonas Žnidaršič, da tvoj blog na teden obišče 2,500 različnih obiskovalcev (- vir). Pa saj ne, da bi bila množična popularnost razlog za bloganje. Saj ni. A lahko je eden izmed razlogov za zanimivo pisanje. - In kje objaviti zanimiv prispevek, če ne v Premieri, brezplačnem dvotedniku o filmu in drugih medijih z naklado 40,000 izvodov in dosegom 60,000 ljudi?

Tako je v novi številki 122 / 10. - 23. maj 2006 z Da Vincijevo Šifro kot naslovnim filmom tudi moj naravoslovni prispevek o zlatem rezu (klik za celo, berljivo fotko, čeprav slabe kvalitete - že vem, pojdi po dejanski časopis.)

Dam nagrado tistemu, ki v komentar prvi reši šifro tega prispevka iz Premiere. Dam 1,100 SIT. (Nakažem prek Klika.)

Tako, zdaj lahko 60,000 Slovencev ugotovi, da ima Bo klasično idealno višino napram razdalji do popka. Ma ne puhaj čez nos, to so kot mere 90-60-90 pri dekletih: Katera bi jih zamolčala; tako, na blogu; pa v Premieri?

Tone Svetina: Stena

2006-05-07T17:17:00.000+02:00

Prečital sem že kar nekaj hribovskega leposlovja in med njim se mi Stena najbolj dopade, saj je silno epska in navdušujoča. Včasih se mi je zdelo, kot da bi bral Jančarjeve Katarino, pava in jezuita, kako so trkali med seboj v gorah. Glavni junak tu je Joža Čop, naš najbolj znamenit alpinist. Roman opisuje njegove življenje in strasti, predvsem daleč največjo izmed njih: gore.

Stena: gre za Triglavsko steno, ki je zaradi svojih razsežnosti in višine znana po vsem alpskem svetu. Naskakovali in preplezali (pa se v njej tudi ubili) so jo mnogi, ali bila sta Joža Čopa in Pavla Jesihova leta 1945, ki sta prva potegnila smer v njenem osrednjem stebru. To je bil epski podvig v domala neverjetnih okoliščinah. Takrat sta bila oba zaradi vojne že precej odtujena goram pa tudi sicer pošteno v letih: Joža jih je imel 52, Pavla le malo manj.
Tako se knjiga začne, nakar se ustavi in prestavi v čas, ko je Čop vzljubil božanje sten. Spoznamo ga kot enega izmed 12 otrok, sila močnega, okretnega in vztrajnega fanta, ki ni bil nikoli šolan, vendar nikakor ne tudi neumen. O ne! v svoji bistrosti in hudomušnosti je presegal marsikoga, čeprav le na kmečki način.

Njegove ljubezni do gora ni strlo nič: ne nobena izmed vojn ne nobena ženska. Kot že mnogi gorniki pred njim in kot še premnogi po njem, je tudi Čop živel dve življenji: "eno življenje, tisto, ki mu ni pomenilo kdove kaj, je živel za ljudi in za dolino. Tisto drugo, pravo življenje pa je živel samo zase in za gore."

Večino gornikov ga je slej ko prej spoznalo. Tako prav v Steni trčita s Klementom Jugom, nesrečnim junakom Triglavske stene, ki je star komaj 22 let, začel sistematično preučevati stene naših gora in je v dveh letih opravil prvenstvenih vzponov za celo življenje (pa tudi za ceno svojega življenja). Klement Jug je plezanju in gorništvu pripisoval visoko filozofijo. Nekoč se s Čopom menita o razlikah med navadnimi ljudmi in gorniki, pa ga Čop povzame: "Ljudje smo kakor drevesa. V gozdu so skoraj vsa enaka. Čim više sega v goro gozd, tem manj je dreves in tem bolj so si med seboj različna. V največjih višinah rastejo samo osamelci. Vsak zase je svoja podoba. Čim bolj jim strele in plazovi potolčejo vrhove in veje, tem globje poganjajo korenine v dno skalovja."
Klement Jug je bil zanimiv človek. Drago Jančar je o njem napisal dramo Klementov padec. (- Hej! V Ljubljanski Drami jo bo 31. maja uprizozorilo Gledališče Koper.)

Čop spozna Tinco, zalo hčerko gostinca z avtrijske strani Koroške. En drugemu sta si izredno všeč. Noro se zatreskata. Čop jo pelje na Triglav čez Severno steno, kjer se na drugi strani v cvetoči travi ljubita, vdihavata nebesa, nato pa vzdolž Sedmerih jezer in čez Komarčo sestopita nazaj v Bohinj. Tinci Joža nikoli ne gre iz glave. Obratno Čopu Tinca gre. Ljubezen je nesrečna. Ker ima rajši stene, še posebej Steno, si Čop namesto Tince izbere plezanje. Morda je prav tako, da je "ostal v steni. Trden je človek namreč tam, kjer požene korenine."
Čopov ideal ženske-sopotnice je bila plezalka: prijateljica v naravi, žena v dolini. Vendar, ali je mnogoče, da takšna ženska kratkomalo ne obstaja? Čop je že ni srečal. Klement Jug pojasnjuje: "Gore in stene moškega in žensko večkrat razdružijo, kot pa združijo ... Malo je žensk, ki jih mika stena. Pa to ni naključje. V golem skalovju v glavnem gospodari smrt. Ženske pa si želijo življenja ... goram in moškim-gornikom nekaj jemljejo. Mislijo, da bodo nekaj dobile, nazadnje pa izgubijo vse ... Vendar ženska da moškemu nekaj, kar mu ne more dati nobena stena. Da mu lahko otroka. Z njo se vključuje v narod in z narodom v večnost ... Vse, kar sem jih doslej poznal, takšnih, ki so bile dobre v skalah, so bile ženske z moško dušo ... Skala na moškega učinkuje drugače kot na žensko. Če moškemu nekaj daje, ženski jemlje!"

Kot prijateljev, se je okoli Čopa nabralo tudi nekaj privoščljivcev, ki so mu zavidali njegov uspeh in še posebej talent. (Na sliki levo z mladim Tinetom Miheličim, ki je imel Čopa za svojega idola, in ki kasneje spiše svojo odo goram, Klic gora.) Zakaj je bil Čop tako dober v steni? "Čop je mnogo boljši plezalec od drugih. Ima vrline, ki jih mi, ki živimo v mestu, ne premoremo. Ne samo, da je goram blizu, on z njimi živi. Pobira premrle črmlje, omagane ptice, gleda, da ne bi pohodil rože. Skali je prilagojen kakor gams. Mi vsako poletje porabimo precej časa, da nam mišice otrde. Njemu jih vsak dan krepi stroj! To je plezalec, ki mu ni enakega v naših stenah. Vso prednost, ki jo ima naš razum, nadomesti on v skali z nagonom ...," pojasnjuje eden od njegovih prikritih sovražnikov.

Čas ga ne spremeni. Ostane zapisan goram in v njih zahaja, dokler lahko. "Čas te stali in takole odcedi nekam, kjer te ulijejo po potrebi ... Skoraj vsakogar ... Samo Čopa ne ...,” povzame avtor in doda: "Kdor upa, vztraja, kdor vztraja, zmaguje; pogum je sreča." To je lepa misel! Vsekakor velja za Čopa, za marsikoga drugega pa verjetno ne. - Moraš biti nekaj posebnega, da se rodiš v pravo okolje, s pravimi, vzpodbudnimi zgledi že od otroštva naprej ...

Plezalci se mi zdijo čudna vrsta ljudi. Vendar jim nikakor ne bom sodil! Najlažje je soditi in zraven ne biti sojen. Tako bodi to le opažanje, kako se od njih razlikujem. Najbolj v tem, da sam sploh ne plezam rad. Nikakor me ne vleče v navpično steno. Gore drugače naizmerno ljubim in rad zahajam nanje, ampak po nadelanih poteh. Le tako mi je zares ljubo. Res mi je všeč, če pot tu in tam postane malo bolj strma, zračna, da nabrusi grebem, ali da se je za oprijeti kakšnega klina in jeklenice ter dodobra spotiti, ampak potem naj bo strmine konec, naj pot postane pohlevnejša, čas je za premišljevanje o življenju, ne o steni! Da bi premagoval goro le po njeni steni, in da bi s seboj tovoril kilograme vrvi in bil obremenjen z vso mogočo opremo ter s tem po moje prikrajšan za dobrote, ki jih sicer lahko nameče čas, - nak, to pa ne, še naprej se nameravam držati nadelanih poti.

Dve leti pred podvigom Čopa in Jesihove v osrednjem stebru Triglavske stene - ki se od takrat naprej imenuje Čopov steber -, mu Oton Župančič za abrahama napiše odo (s črno sem sivi odvojil meni ljubi del, ki je po moje tudi nekaj najboljšega v naši hribovski poeziji):

Nekje na vrveh,
v bližini zadnjih gnezd
in prvih zvezd,
nekdo
s pobožno roko
sega po nedotaknjenih stvareh:
In kar se mu nameri pod dlan,
spremeni se v žlahtni kamen,
v čudežen plamen,
bajen cvet,
let vseh ran.
Pod dotikom njegovih rok
Triglav se spomni,
da je Bog,
in divjemu kozlu pozlati se rog.
Tam so na meji življenja in smrti
čez brezna razprostrti
prebeli, tihi, prti:
Kako je čist, tih, bel pokop!
Kako kristalen, neoskunjen tam je grob!
V slovensnih krogih,
široko razproženi, zbrani,
leto in dan nekaj mrmrajo velikani:
o večnosti in minljivosti ali kaj,
in da življenje in smrt enak imata sijaj.
Po tisti ozki črti
nam drugim sije sled
in kaže pot,
predaleč stran od tod,
iz naših zmot in zmed
v bližino zadnjih gnezd
in prvih zvezd,
tja, Joža,
kjer tvoja raskava dlan
mehko in nežno našo zemljo boža.

Morgan Scott Peck: Ljubezen

2006-05-03T21:18:00.000+02:00

(Einsteinovo šolsko tablo lahko popišeš sam. Čeprav izrek je njegov. V originalu: "It's not that I'm so smart, it's just that I stay with problems longer.")

Knjiga, ki se začne z: "Življenje je težko," mora biti prava. Njen polni naslov je:

Peck, Morgan Scott. (1978). Ljubezen in duhovna rast: nova psihologija ljubezni, tradicionalnih vrednot in duhovne rasti. Prevedla: Slavko Ziherl in Breda Konter. Založila: MK v Ljubljani, 1992.

Platnico krasi rumen sonček: USPEŠNICA ŠT. 1 V ZDA. Navadno se knjig s takšnimi platnicami ogibam, kar ni vedno dobro, vedno pa je malo snobovsko.
Ampak glede snobovstva ... uvid v značilnost snoba (s-noba, to je tistega brez plemenitosti, lat. sine nobilitate), me vendarle malo opraviči. Kaj je komu plemenito in kaj ne, je samostojna odločitev, mar ne? Po obratni logiki lahko začnemo lepiti oznako vsem, ki: hodijo v službo peš ali s kolesom (in ne trošijo bencina in tako bremzajo gospodarsko rast), ne jejo rdečega mesa, popolnoma abstinirajo od alkohola ... Res sem že slišal za nekaj takšnih.
Da sem knjigo vzel v roke, me je prepričalo ime prevajalca: Slavko Ziherl. Kdor ga pozna, se bo strinjal, da on ne bi šel prevajat karkoli. In res! res me knjga ni razočarala.
Na kratko: je knjiga o za človeka najvišjem, o LJUBEZNI.

Vse tiste stvari okrog ljubezni - da zaljubljenost pač še ni ljubezen (na sliki Ljubezen Gustava Klimta), da pa je lahko njen začetek, da ljubezen navadno ne ostane dalj od treh in še nekaj let, in da če slučajno slučajno že ostane (srečna ti!) je nujno podložna nečemu še veličastnejšemu ... - vse to ni nič pretresljivo novega, to vemo že sto let pa tudi se dá prebrati vsak teden v Oni.
Pravi dragulj te knjige je njeno prvo poglavje o DISCIPLINI. O njej se tako redko kaj pove! V resnici pa je to eno najpomembnejših gonil duhovne rasti, torej enega naših namenov tu na svetu. Pod disciplino je prej omenjena ljubezen, saj ta zaliva njene štiri temelje:

1. Odlaganje zadovoljitve na kasnejši čas (- moraš prav dobro vedeti, o čem govorim, če le tole bereš)
2. Sprejemanje odgovornosti
3. Vdanost resnici
4. Uravnovešenost

To je pravo orožje za soočanje s pravim življenjem kot alternativa (in nasprotje) izmikanju. Po vrsti:

1 in 2) "Ena ura truda in muke, ki ji sledi šest ur uživanja, je vredna več kot pa ena ura uživanja, ki je sledi šest ur truda in muke." - Je lahko prva točka bolje ilustrirana?
To me spomni na vzgojo otrok, ki jo zdaj (ko nimam otrok in sem lahko pameten) dojemam takole: Najdragocenejše darilo staršev je vzorec samodiscipline in zagotovilo, da je pri delu pač treba vselej potrpeti, drugače se ne da nič vrednega napraviti; in da se pri otroku čim prej ponotranji občutek, da problemi seveda ne izginejo sami od sebe - ignorirati jih je najslabše, reševati edino pravilno. S tem je povezano marsikaj, npr.:
- pozornost. Zakaj otroke sploh vpletati v pogovor in jih upoštevati v 2. osebi? Zato, ker jim je treba dati občutek pomembnosti. Tako jih naučimo ljubezni. "Vrednost ustvarja vrednost, ljubezen sproža ljubezen." Poslušanje otroka je še ena pomembna oblika pozornosti.
- da so starši pri oblikovanju občutka lastne vrednosti 2x pomembnejši kot kdorkoli drug (npr. učitelj), kar pomeni, da če znata starša spraviti otroka v red, ga ne more spriditi noben drug!
- da dodatno delo, kot je pospravljanje hiše, vrta, skrb za živali ... pomaga oblikovati samodisciplino in odgovornost ter pomaga pri občutku pomembnosti.
- da spodbujajanje intelektualne radovednosti deluje (verjetno) le tako, da je radoveden tudi starš. Otroci vedno sledijo zgledom. (Na sliki: Bo in Jo. Le zakaj sta tako prešerno radovedna? To je predvsem zaradi matematike: oba jo obožujeta. V tem trenutku ravno razpravljata, če morda lahko z rokami tvorita bazo ali le ogrodje njegove sobe. - Oba imata rajši analizo od linearne algebre!
Nimam svojih otrok. Sem pa to sam [nekoč bil]. Z njimi sem vsak dan. Nekaj že vem.
3) Kdor ni vdan resnici, je bolan, se pravi kdor: laže, se izgovarja. Včasih sem kar precej lagal na drobno, bil sem poln majhnih laži in izgovorov. Nekaj jih je še zmeraj v meni. To se mi zdi eno najbolj bednih oblik razmišljanja. "Če ni del rešitve, potem je del problema."
4) Pri uravnovešenosti pa imam dva pomisleka:
- Zakaj otroku sploh nuditi pravljico, pravljične razmere, če je odraslo življenje danes le stežka pravljica? Otrok mora pravljico slej ko prej odmisliti in to v hipu. Ta hipen, nezvezen poskok me skrbi. Mislim, da je to rado vzrok neuravnovešenosti.
- V prvih šolah se učimo vsega mogočega, na univerzi sicer le neka področja, a še zmeraj vse mogoče, prav vse vredno poglobitve, pa ni časa, ni časa ... kar me spomni na vse tole:

"The man happy in his work is not the narrow specialist, nor the well-rounded man, but the man who is doing what he loves to do. You must fall in love with some activity." -- Richard Feynman

Bifurkacijski diagram logistične preslikave je atraktor rekurzivnega zaporedja:

x_n+1 = t · x_n · (1 - x_n)

Leta 1976 je preslikavo populariziral biolog Robert May, prvo pa je bila predstavljena kot demografski model za populacijo neke vrste v odvisnosti od ovir, kot so bolezni in pomankanje hrane. Prvi, reprodukcijski člen na desni x_n pogojuje rodnosti prebivalstva, sorazmerni s trenutno populacijo, drugi, stradalen člen 1 - x_n pa smrtnosti, sorazmeren s populacijo, največji možni odšteta trenutna. Vrednost x_n je med 0 in 1 ter predstavlja delež največje možne populacije. Zgornjo sliko atraktorja ni enostavno razumeti, zato v njej sprva ne išči več od lepote.
Na sliki počasi spreminjajmo parameter t = 0 : 4. Sprva ima preslikava eno samo limitno vrednost, pri t = 3 pa se ta razcepi na dvoje, pri t = 1 + Sqrt[6] = 3.449... se vsaka od vej še enkrat razdvoji, pri približno t = 3.544 vsaka od zdaj štirih še enkrat in tako naprej do približno t = 3.569, ko se razcepljanje nasiči ter ukloni kaosu. Po tem se v neredu tu in tam še pojavi kakšno regularno okno z lihim limitnim ciklom. Zanimivo je, da tudi območje kaosa samo kaže neko zgradbo. Prva spodnja slika kaže območje parametra t = 2.9 : 4, druga pa regularno razcepljanje pri t = 2.9 : 3.6.

Zadnja slika me spominja na specializacijo, ki v resničnem življenju izgleda tako, da si človek izbere neko poklicno področje, eno vlakno (pobarval sem ga črno), in se po njem zapelje naprej ... do kam? V kaos, do konca, ali kamor pač gre.
Specializacija je sila resna stvar: je skrivnost življenja (odgovor torej ni 42), saj če se hoče človek v življenju zares samouresničiti, mora biti v eni stvari zelo zelo dober, pa še boljši, in v tisoč drugih še kar dober.
Vendar ne sme nikdar pozabiti, da četudi kot specialist dobro pozna svoje področje, svoj kos vesolja, je ta košček resnično majhen in o drugem ne ve docela nič. Tu živi in je neveden kot ostali ljudje-masa, zato mu pravimo modrijan-nevednež. Če se tega ne zaveda in se še postavlja, pa mu pravimo kekec.