... kako do ene knjige?
To vprašanje je butasto. Knjig je namreč kot listja in trave. Urednica Lilit! Imam odgovor na tvoje vprašanje: "Koliko je knjig?" Kot listja in trave. Bo vredu?
Morda je na mestu drugačno vprašanje, na primer: "Zakaj ne bi prebrali tiste knjige tamle", ipd. Dajmo, priznajmo, da za nebranje ni krivo pomankanje knjig, temveč druge stvari, na primer pomankanje motivacije ali nezmožnost kombiniranja branja z drugimi, življensko pomembnejšimi opravili, kot je pranje cot. Prav, kakšni ne znajo niti dobro brati. Lahko razumem, da jim je branje v muko. Ampak cote, cote moramo prati vsi. Eni jih peremo s kislim obrazom, drugi z bolj kislim. Zopet razumem, da se marsikomu ne dá brati.
Če se tebi dá brati, me čudi, kako da ne prideš do kakšne knjige. Moja hiša jih je polna. Potem:
- So tu knjižnice, vsako mesto jih je polno. Nova Gorica ima eno zelo veliko in lepo. Ljubljana ima prijetne knjižnice, moja lokalna, Prežihov Voranc, ima celo več enot, tista glavna ob Tržaški cesti je sploh imenitna. V knjižnico torej!
- So tu še knjigarne. Ne vem, koliko časa bodo še tu, vendar zazdaj so še. Vse so fajn: Konzorcij Mladinske knjige ob Nami, pa Vale-Novak ob slaščičarni Zvezda in tisti v City Parku v BTC, in še pa še, vse to le v Ljubljani. Resda je nova knjiga draga, vendar ne vsaka neupravičeno.
- So tu še spletne knjigarne. Teh je kot listja in trave. (Zanimivo! Sem rekel, da je že knjig kot listja in trave. - Kako je lahko knjigarn enako mnogo, boš porekel? Saj veš, knjige se tiskajo v več izvodih ... Resneje: gre za dve primerljivi količini, namreč števni neskončnosti, pač alef nič.) Tudi mi imamo spletne knjigarne. Cajtng bukla, to je tisti naš brezplačni cajtng o dobrih knjigah in multimediji, v svoji zadnji (6.) številki predstavi slovenske spletne knjigarne, ki so vsaka zase malo drugačna: Cangura.com (4,200+ naslovov!), emka.si (Mladinska knjiga), Učila (20% popust) in Prešernova družba. Ampak to je morda samo konec konice nohta vseh svetovnih. Teh je res veliko. Jih sploh ne bom našteval. Ena je Amazon.com (s podružnicami v Kanadi, Angliji, Nemčiji, Franciji in na Japonskem ter Kitajskem), s katero sem do zdaj že kar nekajkrat posloval. Vedno sem bil zadovoljen nad nakupom in dostavo.
- So tu še masovne časopisne akcije kot na primer Delovi Vrhunci stoletja, za katere pa imam nehote občutek (miss Nadezhda bi po angl. rekla sneaking suspicion), da si je vse tiste knjige marsikdo omislil, a le malokdo tudi prebral. No, nekaj jih knjige gotovo še namerava prebrati. To je lepa misel.
- Je tu še BookCrossing.com, nekakšna spletna komuna entuzijastičnega izmenjavanja knjig. Več o njej gotovo še napišem, ker je prav neverjetno kul, če pomislim.
- So tu še zvočnice. Pogruntavščina audio knjig je prišla med nas. Dobili smo novo lepo besedo, že to je kul.
- So tu še elektronske knjige, angl. e-books. Te se dá kupit ... dá se jih tudi ukrast ... bi za pokušino ukradli Lord of Light Rogerja Zelaznyja? - Čisto morda najboboljšo znastveno fantastično knjigo vseh časov in jezikov. - Mislim, da je najboljša.
- Je tu še malo morje ... kot listja in trave drugih možnosti, kako do knjig. Treba je samo eno pravo (aha, ne prvo!) vzeti v roke in brati. - In iti do zadnje vrstice, še to.
Morda je na mestu drugačno vprašanje, na primer: "Zakaj ne bi prebrali tiste knjige tamle", ipd. Dajmo, priznajmo, da za nebranje ni krivo pomankanje knjig, temveč druge stvari, na primer pomankanje motivacije ali nezmožnost kombiniranja branja z drugimi, življensko pomembnejšimi opravili, kot je pranje cot. Prav, kakšni ne znajo niti dobro brati. Lahko razumem, da jim je branje v muko. Ampak cote, cote moramo prati vsi. Eni jih peremo s kislim obrazom, drugi z bolj kislim. Zopet razumem, da se marsikomu ne dá brati.
Če se tebi dá brati, me čudi, kako da ne prideš do kakšne knjige. Moja hiša jih je polna. Potem:
- So tu knjižnice, vsako mesto jih je polno. Nova Gorica ima eno zelo veliko in lepo. Ljubljana ima prijetne knjižnice, moja lokalna, Prežihov Voranc, ima celo več enot, tista glavna ob Tržaški cesti je sploh imenitna. V knjižnico torej!
- So tu še knjigarne. Ne vem, koliko časa bodo še tu, vendar zazdaj so še. Vse so fajn: Konzorcij Mladinske knjige ob Nami, pa Vale-Novak ob slaščičarni Zvezda in tisti v City Parku v BTC, in še pa še, vse to le v Ljubljani. Resda je nova knjiga draga, vendar ne vsaka neupravičeno.
- So tu še spletne knjigarne. Teh je kot listja in trave. (Zanimivo! Sem rekel, da je že knjig kot listja in trave. - Kako je lahko knjigarn enako mnogo, boš porekel? Saj veš, knjige se tiskajo v več izvodih ... Resneje: gre za dve primerljivi količini, namreč števni neskončnosti, pač alef nič.) Tudi mi imamo spletne knjigarne. Cajtng bukla, to je tisti naš brezplačni cajtng o dobrih knjigah in multimediji, v svoji zadnji (6.) številki predstavi slovenske spletne knjigarne, ki so vsaka zase malo drugačna: Cangura.com (4,200+ naslovov!), emka.si (Mladinska knjiga), Učila (20% popust) in Prešernova družba. Ampak to je morda samo konec konice nohta vseh svetovnih. Teh je res veliko. Jih sploh ne bom našteval. Ena je Amazon.com (s podružnicami v Kanadi, Angliji, Nemčiji, Franciji in na Japonskem ter Kitajskem), s katero sem do zdaj že kar nekajkrat posloval. Vedno sem bil zadovoljen nad nakupom in dostavo.
- So tu še masovne časopisne akcije kot na primer Delovi Vrhunci stoletja, za katere pa imam nehote občutek (miss Nadezhda bi po angl. rekla sneaking suspicion), da si je vse tiste knjige marsikdo omislil, a le malokdo tudi prebral. No, nekaj jih knjige gotovo še namerava prebrati. To je lepa misel.
- Je tu še BookCrossing.com, nekakšna spletna komuna entuzijastičnega izmenjavanja knjig. Več o njej gotovo še napišem, ker je prav neverjetno kul, če pomislim.
- So tu še zvočnice. Pogruntavščina audio knjig je prišla med nas. Dobili smo novo lepo besedo, že to je kul.
- So tu še elektronske knjige, angl. e-books. Te se dá kupit ... dá se jih tudi ukrast ... bi za pokušino ukradli Lord of Light Rogerja Zelaznyja? - Čisto morda najboboljšo znastveno fantastično knjigo vseh časov in jezikov. - Mislim, da je najboljša.
- Je tu še malo morje ... kot listja in trave drugih možnosti, kako do knjig. Treba je samo eno pravo (aha, ne prvo!) vzeti v roke in brati. - In iti do zadnje vrstice, še to.
Alef nič!
4.3.06 |
Komentarji: 5
Samo malo, kaj je fora, da človek prebere celo morje knjig? "Več kot prebereš, več veš. In več kot veš, več krajev lahko obiščeš," pravi Dr. Seuss. To s potovanji je krasno zadel, a ni?
Professor Severus Snape posesses a sneaking suspicion as fas as...
(Naprej pa ne znam smiselno nadaljevati tako, da bi bilo v povedi veliko črk s; tudi glagol posess ni najbolj na mestu, a kaj hočemo - ima pa veliko s-jev.)
"Sneaking suspicion" mi je všeč, ker se tako fino izgovori. Uponašaj kačo! :)
Oponašaj sem mislila...
Oponašal sem kačo in se mi zdi zelo erotično. Tisti tretji "s", tisti del takoj po "su-" je kritičen. V matematiki mu pravimo prevoj, kar bi v tem primeru pomenilo, da drugi odvod naslade ob oponašanju zamenja predznak. Res dobro.
nwm kaj naj rečem,meni se je zdelo vredu na en način na drugega pa kr..:(
Objavite komentar
<< Nazaj na 1. stran