> petek, marec 10, 2006
> komentarjev: 14

Erich Fromm: Umetnost življenja

Vprašanje stoji na mestu: biti ali imeti; kaj imaš rajši: da si ali da imaš? Dilema ni tako črno-bela, se strinjam, da bi bil odgovor kar to ali ono. A dilema je temeljna, se ti ne zdi?

Moja zadnja je bila takšna: Ker sem bil kot Mobi naročnik dalj časa grozovito potraten (pa ne s pogovori, teh je bilo vedno za tretjino naročnine), sem le presedlal med uporabnike Mobi kartic. Zraven se mi je ponujala še krasna nova Nokia, ki nikakor ni bila poceni, a bila je nova, pa tako čedna! Takoj sem jo hotel odnesti s seboj domov. Naslednji hip pa sem pomislil na svojo Nokio, saj z njo ni nič narobe. Morda zgleda že malo nemodna, ok (mimogrede, je moja prva nasploh: ha, lepo pazim na svoje stvari), a ko zazvoni, ti povem, žvižga enako fletno kot prvi dan, ko sem položil baterijo vanjo, in ko zabrni, se trese prav tako dobro. Pogovori z njo se ne zdijo nič slabši.
Ampak tisto novo Nokio bi bilo vseeno dobro imeti ... ali pač?
Naposled je nisem vzel! Namesto sem si okrepil prepričanje, da kar ni pokvarjeno, ni treba popravljati. To se mi zdi sila priročno vodilo v življenju. To je ena od stvari, ki ti jih lahko iskreno svetujem. Seveda se ga sam ne držim popolnoma, po mojem se ga noben ne more, vsaj živ ne; tu in tam "grešim" - kdaj je treba, kdaj je dobro -, a na splošno poskušam zatreti te bedne nevrotične želje po novitetah, stvareh, ki jih prav zares ne rabim. V službi imam mnogo stvari za postoriti, dela je čez glavo, že glava sama pa je polna želja, kaj vse bi se še rad naučil, tega je ogromno; verjemi mi, nočem biti suženj dodatnih stvari po nepotrebnem.

K razmisleku me je napeljala zanimiva knjiga: Umetnost življenja Ericha Fromma (njegova poslednja; prevedel Milan Štrukelj). Navadno ne jemljem v roke knjige s takšnimi, "poceni" naslovi, a tokrat je bilo drugače: vreme in težko življenje (tudi Stepni volk, moja prejšna - knjiga) sta me spravila precej nizko, zato sem si iskal lažjega branja. Pa sem se uštel, kajti knjiga sploh ni tako zelo lahka.
Da knjiga ni poceni, s približno izdelanimi idejami, pričajo pisateljevi dosežki, se pravi sploh on sam: Eric Fromm (1900 - 1980: Nemčija, ZDA, Mehika, na koncu Švica) je bil mojster življenja. Jemal si ga je premišljeno, bilo mu je pestro. Bil je asket, ko je bilo treba, in hedonist, ko se mu je tako zazdelo. Izmojstril se je v psihologiji, sociologiji, filozofiji in psihoanalizi. Lasten pogled je razvil iz najboljših izročil budizma, starogrške filozofije, krščanstva, renesanse in razsvetljenstva, kar je obogatil z lastnimi dognanji ter izkušnjami iz psihoanalize. Njegove besede imajo žar, imajo čar, so ostre in iskrive obenem; predvsem pa jim je verjeti. Njegovi nauki prej kot učijo, opozarjajo. S tem seveda lahko nekoga tudi poučujejo, če tako pusti.
Glavni motiv Frommovih knjig je obolelost sodobne družbe in njena dvojna življenska usmerjenost: k biti ali k imeti.

Moja bloger frendica (... kaj je definicija tega; kakšen je doseg; obstaja kakšen post na to temo?) Nadezhda bi rekla, da življenje ni matematika (vsaj "enostavna" ne; čeprav mislim, da je ona do zdaj mislila, da sem jaz mislil, da je). Abstrakcija ne deluje dobro v stvarnih življenskih okoliščinah, po njenem je življenje ena sama velika izjema.
Nadezhda, s tem se popolnoma strinjam. Le dodal bi: da življenje tudi ni "neenostavna" matematika. Nikakršna matematika ne popiše življenja. Kar ne pomeni, da ne more biti zabavna, in kar tudi ne pomeni, da ne bi moglo biti tole čisto res: "Vse pomembno je zapisano v matematiki." (Tega nisem rekel jaz! Ne me linčat. To je izrekel zvezdni bojevnik Robert Heinlein.)
Biti napram imeti si kdaj predstavljam kot dva vrtinca, nasprotna, malo narazen, ki tekmujeta med sabo, kateri bo pogoltnil več ljudi (druge živali verjetno ne poznajo te dileme; si predstavljaš medveda, ki bi si poleg svojega brloga opremil še dva vikenda v drugih gozdovih?), oziroma kot dve željeni stanji, dva atraktorja, ki k sebi vlečeta različne ljudi. Ali se strinjaš, da če pogledava značilne poteze, potem vzhodna filozofija teži naravnost k biti, stanje nirvane naj bi bilo prav to, "da človek popolnoma je", osvobojen vse navlake; kakšen tip zahodnega načina življenja pa teži na drugo stran k imeti. Vmes si predstavljaj enega občutljivega posameznika. Kako ubog je ta človek, ko ga nategujejo na obe strani, da mu bodo vsak čas okončine izstopile iz sklepov.


Slika zgoraj kaže rešitvi Lorenzovega sistema, dve trajektoriji, ki sprva začneta blizu vsaksebi, a ju tok časa razdruži, tako da se kmalu nahajata povsem drugje. (Začeli sta ob istem času na skoraj istem mestu. Ravno ta "skoraj" je vzrok razhajanju. Od tu spelje pot k determinističnemu kaosu, če koga zanima.)
Slika spodaj kaže isti rešitvi za daljši čas. Lorenzov sistem je primer čudnega atraktorja, matematične beštije, za katero je značilno sedlo - to je tista stvar vmes, ki razkači slogo bližnjih trajektorij. (Nenadoma se počutim kot na prepihu.)

Komentarji: 14

Blogger Bo:

Tam v Egipčanskem princu / The Prince of Egypt (1998) je ena pesmca, ki ji je ime Through Heaven's Eyes, in ki je vse to: zabavna, pomenljiva, pa tudi malo "žugajoča".

So how do you measure the worth of a man
In wealth or strength or size?
In how much he gained or how much he gave?
.
.
.
And though you never know all the steps
You must learn to join the dance
You must learn to join the dance
Lai-la-lai ...


Mega, plesal sem vedno rad.

11/3/06 11:24  
Anonymous vasija:

huh.... ne morm verjet, da se koga to zanima :)

11/3/06 22:00  
Blogger Bo:

... teorija kaosa ali Frommova filozofija živlenja?

11/3/06 22:09  
Blogger Nadezhda:

Prenovljeni design mi je zelo všeč.

12/3/06 09:56  
Blogger Bo:

Zelo lepo od tebe, Nadezhda, da si mi to tudi povedala. Vso ukvarjanje z designom je kar na lepem odtehtano.
Morda boš nekoč v tem blogu pustila še kakšen knjižni utrinek, kaj pa veš, tega zdajle še ne moreš vedeti.

Zdaj pa mene zanima, kaj poreče Lillit o prenovljenem designu najinega bloga.

12/3/06 12:34  
Blogger Bo:

Tiste Goethejeve verze iz začetka Fausta

"Ko bi le prost zdaj vrh gora
užival tvojo luč z neba,
z duhovi nad skritimi brezdni plaval,
po tratah se v tihem blišču poigraval,
in vse navlake znanja rešen
vstal v tvoji rosi zdrav, potešen!"


raje umikam iz posta semle v komentarje, ker se mi zdijo poseben primer. Dr. Faust je razočaran nad vsem silnim znanjem, ki ga ima, in kar mu nudi. Bi raje videl, da tega ne bi imel in bil kaj drugega? Izgleda že tako, a tu ne gre za primer klasične dileme med materialnim in duhovnim. Faust sicer ima veliko znanja, a prav zaradi tega je. Sicer je kot lastnik dobrin reven

"Povrh celo revščina me tišči,
svet ne pozna me in ne časti;
še pes ne bi maral tako živeti!"


Po mojem je na novo spoznal tisto o znanju, da več kot človek ve, bolj je neumen. Resnica je spolzka kot riba v rokah, da pade nazaj v morje in se potopi globje kot prej, da je človek ne bi zopet našel. Prekleta bodi znanost!

"Resnica - je,
a v vseh stvareh tiči
tako globoko, da se v njih izgubi."


-- Janez Menart

12/3/06 14:31  
Blogger Bo:

Moj novi stari predsednik Janez Drnovšek se marsikomu zdi malo trčen, vsiljiv, utopičen, a če je kaj res, je res to, da je zdaj veliko boljši, kot je bil do nedavnega.
Ne morem verjeti: piše nekakšen blog! Na "svoji" strani Gibanja za pravičnosti in razvoj nam je pustil tole misel:

"Če pogledamo tisti naš Jaz, ki se muči z ambicijami, željami, skrbmi, ki tekmuje z drugimi, ki mu je važen prestiž, ki prešteva svoj denar, se nam kar zasmili.
Pa še malo smešen je."


-- iz Misli dneva 2 (od 10ih v arhivu do 11.3.2006)

12/3/06 15:31  
Blogger Nadezhda:

Ampak - nisi menda hotel govoriti o knjigi? Začel si že... končal si pa z Lorenzovim atraktorjem. :) Glede na to, da matematiko apliciraš na veliko različnih (tudi življenjskih) situacij me skoraj ne moreš kriviti, da sem bila takega mnenja, kaj?

12/3/06 18:59  
Blogger Bo:

Joj ne, nikar ne misli tako, da bi te krivil, če poveš nekaj, kar je res. Morda bom malo slabše volje, a to le kratek čas. Krivil te pa res ne bom. Saj se strinjam s teboj: matematika je neživljenska.
Vendar se strinjam tudi s tisto, da je vse pomembno zapisano v matematiki. Kdaj resda mislim, da sem norec, da se onegavljam z njo, ampak večino časa se zaradi tega dobro počutim.

12/3/06 22:01  
Blogger Bo:

Če bi slučajno kdorkoli (ali karkoli, Googlebot gotovo) rad doživel integracijo (razvoj) Lorenzovega atraktorja v živo, si naj pogledala tole. Gotovo mu bo všeč. To je integracija sistema diferencialnih enačb v živo. Tega človek ne doživi vsak dan, ti povem, še menj pa leta 2001, ko sem stvar zakodiral. Pojdi z menoj 5 let nazaj.

Naslednji, 4. slajd je tudi zanimiv. Java je uporabna stvar.

13/3/06 14:51  
Anonymous Anonimni:

oixa ni slika z modre knjige Pomen naklučij v življenju?

30/3/06 08:10  
Blogger Bo:

Ne, to je naslovnica Umetnosti življenja. Kaj je ta, ki jo omenjaš ti, tudi od Fromma; prebral; o čem je?

30/3/06 14:01  
Anonymous Anonimni:

Jaz pa se zanimam za nakup te knjige, pa jo je očitno zelo težko dobit. Ima kdo morda kakšen nasvet?
Google search ni nič kaj dosti pomagal.. :(

7/1/08 14:39  
Blogger Bo:

Slovensko? Dvomim, da boš lahko kupil kje novo. Stavim pa, da knjigo najdeš v antikvarjatu, recimo v starem centru Ljubljane, kjer sta dve prodajalni rabljenih knjig; veš kje?

Angleško? Novo in staro dobiš prek Amazon.com.

Če ti gre samo za branje, pojdi seveda v knjižnico, dobro so založene s to knjigo.

8/1/08 08:45  

Objavite komentar

<< Nazaj na 1. stran