> sreda, avgust 16, 2006
> komentarjev: 9

Larry Gonick: Fizika v stripu

Sem trčil ob znanca, ki študira primerjalno književnost. O tem me kaj zanima - rad berem na primer -, pa je rekel, "da študirajo po obdobjih in smereh, da tudi slovenske avtorje, a teh malo, saj povsod le capljamo za drugimi kot na primer v romantiki. Ta se je začela v Nemčiji, se je najprej tam pisalo tako, nato pa še pri nas, a kaj bi govoril," zaključi. - Capljamo čisto povsod? "No, imamo Prešerna in njegov Sonetni venec, ta je nekaj izrednega, tega svet poprej ni poznal."

Razmišljam, ali je kaj našega in izrednega v fiziki, pa se ne morem spomniti ničesar. Prav, imamo Jurija Vego, novotarja in inženirja matematike, pa Jožefa Stefana, ki je s svojim bistrim vpogledom v pojav sevanja črnih teles dobil svoj lasten zakon, Stefanov zakon, a podobno kot Vega tudi Stefan ni nič izrednega; svoj zakon je določil kot fit meritve; "lejga, zlomka, tole gre pa kot T4 ..."

Je pa svetovna fizika polna izrednih stvari. Že zgodovinska nit tako banalnih pojavov, kot sta gibanje in sila, ima več izrednih miljskih kamnov. Pri tem je presenteljivo, da ni noben postavljen hudo napačno, marveč so dani en na drugega - in to izredno.
Prvi kamen predstavlja Aristotel (okrog 350 p.n.š.), ki je zapisal, da se ob pomankanju sil oziroma vplivov med telesi, nebesna telesa gibajo naravno oziroma da krožijo, medtem ko zemeljska padajo.



Dolgo časa po tem je staro platno raztrgal Galileo (okrog 1600) in začel malati na novega.



Ugotovil je: da je sila potrebna le za spremembo gibanja; ni sile, ni spremembe.



Newton (okrog 1700) je zbral Galilejeve in Keplerjeve zamisli in jih oblikoval v znamenite tri zakone.



Okrog teh zakonov je zgrajen precejšen del fizike in domala vsa klasična. Čeprav gre za vsega tri zakone, so te sila splošni in prilagodljivi. - Bolj od desetih zapovedi? (No, te sploh niso prilagodljive.)



Sam menim, da Bogu zapovedi ne bi bilo treba zapisovati (in jih predati Mojzesu), ker se z nekaj leti tako ali drugače prirodijo vsakemu zdravemu človeku. Edino če so bile - rahlo duhovito - upovedane kot znak, da gre ljudem na slabše ... Sicer sem sam optimističen in pozoren do sočloveka.

Dobrih 200 let po Newtonu so začeli fiziki opozarjati, da s klasično mehaniko le ni vse vredu, a kaj dosti več se jim ni sanjalo. Za takšno popravo je bil potreben ogromen korak. Naredil ga je Einstein (malo po 1900) in s svojima teorijama relativnosti - posebno in splošno - povsem spremenil naše predstave o prostoru-času; prostoru okrog nas in času v nas.



Od vseh omenjenih izrednih fizikov je bil še najmanj izreden Newton - čeprav je obenem najmočnejša asociacija ob besedi fizika -, saj je le zbral ideje drugih in jih predstavil v novi in sila dopadljivi matematični luči. To je bil sloviti infinitezimalni račun (odvodov in integralov), vendar bi bil prav lahko njegov pravi avtor nemški matematik Leibniz, in da je Newton zopet kradel, ali pa je bilo obratno, in da je Leibniz kradel. Resda se je večina raziskovalcev njihovih člankov zedinila, da sta moža prišla do rezultata hkrati in neodvisno, se njuna dognanja vendarle prekrivajo in so nekatera zgodovinska vprašanja še brez odgovorov. Bil pa je Newton tisti, ki je dejal, "da je izreden le za to, ker stoji na ramenih velikanov." - V angleščini: "If I have seen farther than others, it is because I was standing on the shoulders of giants."
Fizika je nasploh polna izrednih - angl. "out of the blue" - idej, ki študenta presunejo oziroma "mu rade strgajo gate": princip nedoločenosti, teoriji superprevodnosti in -fluidnosti ...

* * *


Ta knjiga, Fizika v stripu - ki je torej strip -, cilj, biti obenem zabavna in poučna, doseže. V 26 poglavjih osnovne fizike, mehanike in elektrike ter magnetizma, ponudi dovolj za poln študijski dodatek komurkoli, ki bi rad (sam pri sebi) dognal to osnovno človeških znanj. (Potem pa še kaj novega, zakaj ne.) Ideje in nekaj malega formul so zabeljene s prisrčnimi risbami. Strip se je dopadel tudi meni, ki sem fiziko nekoč že naštudiral, pa sem zdaj obnavljal. - Ker obnavljati je treba, tako kot tekač maratonec; kaj ko enkrat preteče maraton, morda ne gre več tečt? - Počasi pridobljeno, hitro izgubljeno, to najprej velja za znanje. Zato je dobro obnavljati, ostajati svež. Zato je hladilnik dobra iznajdba.

Tako se lahko v knjigi podučimo, da ima angleščina dva priročna izraza, speed in velocity, ki predstavljata hitrost in vektor hitrosti, slovenščina pa s tem le en izraz. (Angleški pojem terminal velocity, končna hitrost, pomeni največjo hitrost, ki jo lahko doseže prostopadajoči predmet, na primer padalec, v zraku. Zaradi gravitacije se mu povečeju hitrost in z njo sila upora, dokler se ta ne uravna s silo teže - takrat se hitrost predmeta neha povečevati.)
Izvemo tudi, da teža ni enako masa, čeprav se rabita izraza tehtnica in tehtati za merjenje mase.
Ob zakonu o ohranitvi energije se porodi zanimiva misel o človeku in njegvih tegobah. - Kaj ni podobno z nami in našimi nevrotičnimi razvadami, da obstaja neka nevrotična količina, ki se ohranja in le spreminja iz ene v drugo obliko, tako da čim zatremo eno razvado (npr. grizenje nohtov), pa nam druga (npr. čokoladna) butne na plan? Ali pa da se ena glavna razcepi na več manjših, katerih vsota ostaja enaka? Razmišljam na glas. Za vas.



Knjigi ne manjka komičnosti; spodaj sta dve komediji. Prva:



In druga (o fizikih osnovnih delcev):



Kar knjigi v prevodu manjka, je dober prevod, sicer Vasje Kožuha. Najprej zmotijo osnovne pravopisne napake: višje, odpravila drsati, z priključkom ... - kar je ob navedbi lektoriranja nenavadno. Potem zmoti samo prevajanje, ki je povečinoma gladko in lepo (prevajalec je gotovo tehniško izobražen), a mestoma ... surovo: surova sila za angl. brute force - in to ravno v razdelku o sili (!) -, grda matematika za numerical methods (??) ... Pa dobro, čez to mi znamo iti, nas zanimajo ideje - in ideje v fiziki so vroče bolj kot nocojšni teve spored. Seveda so vroče tudi v Kožuhovem prevodu. Ajs.

Ta knjiga je zanimiva, obdela celo nekaj ezoteričnih poglavij fizike: relativnost, Maxwellove enačbe in kvantno elektrodinamiko. To zaokroži s fizikovimi mokrimi sanjami, iskanjem svetega grala, se pravi fizike vsega, ki je, upam močno, ne bodo nikoli našli, saj teorije in enačbe fizika praviloma polenijo in celo poneumijo ali kot je dejal kolega fizik Richard Feynman za povprečnega kolega fizika: "Ekola, to so podatki, pa poglejmo, kaj dobimo."

Komentarji: 9

Blogger Bo:

Moj izvod te knjige je voljan in na voljo na sistemu BookCrossing.com. Če jo kdo želi, naj le pove.

O BookCrossingu pa kaže prečitati prejšni zapis in istovrstni zapis, ki je polinkan tam.

15/8/06 21:57  
Blogger ill-advised:

Uf, uspelo ti je napisati cel post, brez da bi bil v njem kdaj omenjen dr. You-Know-Who :))) Še se dogajajo čudeži :)))

16/8/06 21:37  
Anonymous Anonimni:

ahahahahahahahahahaha:)))
Blogerski popotnik

16/8/06 21:42  
Blogger Bo:

ill-advised

Duhovito. Meni zanimivo, ker velja, da je človek to, kar je v očeh drugih. Jaz o tem - ali se v zapisu sklicujem na Njega ali ne - sploh nisem pomislil. Očitno sem kar preveč pod njegovim vplivom.
Obenem sem se s to knjigo dotaknil mojih študijskih korenin, kjer Ga ni.
Naj povem, da imam v glavi zapis o knjigi Čustvena inteligenca, kjer Doktor zopet nastopa. Ne v glavni, vseeno v precej vidni vlogi.

17/8/06 13:39  
Blogger Belgothiel:

Spomnim se, da sem to knjigo prijela v roke nekje v sedmem razredu OŠ; rabila sem nekaj, kar ne bi bilo tako klasično, fizikalno. In hecno je, kako čudno sem gledala, ko sem brala knjigo. Strip, zabaven - saj fizika je zabavna, sam prebiranje knjig o njej pa včasih ne tako.

20/8/06 00:24  
Blogger Bo:

Belgothiel,

Mislim, da je tu važno, kakšen tip je človek. Vsaj meni je zabavno brati zabavne stvari o fiziki in matematiki; sta polni dobrih štosov. V naslednjih zapisih - predvsem v tistem o knjigi Zakaj je nebo modro? - bolj pozorno opozorim nanje.
Zgoraj sta omenjena vsaj dva; tisti o gravitacijski sili in fizikih osnovnih delcev. Predvsem slednji je sila smešen in sarkastičen, pove mnogo o svetu danes.

20/8/06 11:00  
Anonymous Aljana:

PozdravljenI! Sem dijakinja 1.letnika in končno sem našla nekoga ki prodaja to knjigo. Z veseljem bi vas kontaktirala, pa ne vem, kako. Sem poskusila na linku kjer jo prodajate, pa se ne znajdem ravno. Zanima me, če je še na prodaj in kako jo lahko dobim. :) hvala

25/1/09 10:53  
Blogger Bo:

Aljana, knjige nisem nikoli prodajal :), rad bi ti jo dal, a je nimam več. Za izposojo ti svetujem knjižnico (cobiss.si), za nakup antikvariata v stari Ljubljani (veš, kje sta?) oziroma kontaktiraj Tehnično založbo (tzs.si, telefon spodaj), prav morda imajo še izvod zate.

25/1/09 11:05  
Anonymous Aljana:

vala za odgovor, bom pobrskala in jo poskusila najti :)

29/1/09 17:29  

Objavite komentar

<< Nazaj na 1. stran