> ponedeljek, september 18, 2006
> komentarjev: 6

... Drago Jančar

Na visokih ameriških šolah - kakršnihsibodi - lahko študentje izbirajo še med družboslovnimi predmeti. Vsaj nekaj naj bo družboslovnega, nekaj naj bo osnovnega znanja, za to ni nikoli, nikoli prepozno, pravijo.

V tem duhu pozdravljam Draga Jančarja in njegove besede iz zadnje Sobotne priloge.

"Nagibam se k misli, da bi bilo zaradi stvari, ki se nam dogajajo zadnje čase, treba v visokih, zlasti ekonomskih šolah predpisati zelo zahtevne izpite iz literature, filozofije in evropske zgodovine."

S tem torej totalno soglašam. Pa ne zato, ker lahko kritiziram kakšno ekonomijo. Ne morem je, o njej vem malo. Soglašam zato, ker se mi zdi ideja vredu, jaz bi se rad učil teh stvari. Na Fiziki sem v tretjem letniku izbral Filozofijo znanosti prof. Uleta in bilo je kul, totalno kul. Te mesce spoznavam bližje klasično literaturo in pri srcu mi je zopet lepo, prav lepo toplo.

Komentarji: 6

Anonymous Anonimni:

Na nek nacin se s tabo strinjam, vendar na popolnoma. Prijatelj iz Belorusije je na univerzitetnem studiju matematike imel priblizno tretino obveznih solskih ur iz filozofije, sociologije in zgodovine. V tem primeru sem kar malo zgrozena nad "posiljevanjem" s takimi druzboslovnimi predmeti. Se pa strinjam, da bi bilo fino imeti na voljo kak drug izbirni predmet. Meni bi bili na primer vsec anglescina ali biologija.

Filozofija znanosti pri Uletu je bila tudi meni vsec. Sem bila pa precej razocarana na izpitu, saj sem iz FMFja vajena postenega ocenjevanja.

19/9/06 11:24  
Blogger Bo:

Tina, mene Filozofija znanosti zanima ves čas od Uletovega predmeta dalje. Potem sem bolj nadrobno spoznal Karla Popperja in njegove Svetove. To, to je prava filozofija zame, dejansko otipljiva. Ko berem kakega drugega filozofa, tega otipa sam običajno ne čutim. No, sem hitro ugotovil, da je Popper temeljito študiral naravoslovje.

Sam Uletov predmet je res hecen. Nekaj jih pride lahkotno čez z referatom, drugi pa gredo na nepošteno spraševanje k profesorju. Nepošteno, kr neki, se strinjam.
Sam sem bil sprašan kot ti. Raje bi imel referat, tisti Gödel, Escher, Bach mora biti zanimiva stvar. Takrat ni bila dobro predstavljena.

19/9/06 12:11  
Blogger Aljoša:

Težava je v tem, da v kratkem kurzu filozofije ne odnseš ničesar. Jančar misli, da so filozofija, evropska (sic!) zgodovina in preostala humanistika nekakšna dopolnila, ki iz sicer pozitivističnega znanstvenika napravijo zglednega Evropejca, odgovornega znanstvenika in človeka širokih nazorov.
To pravzaprav ni nič drugega podcenjevanje filozofije, humanistike in literature, saj verjame, da so nekakšni prišitki ali medalije, s katerimi človek olepša svojo zavest in evropskost - v bistvu pa gre za povsem avtonomne sfere mišljenje (v primeru filozofije, seveda, tudi najvišjo sfero).

19/9/06 20:57  
Blogger Bo:

Aljoša, tak neprizanesljiv je tvoj komentar. Kot da so te sfere čisto ločene, same zase. Potem ne priznavaš smisla človeku, prvotnemu iz nekih sfer, ki se dotika in ogleduje druge? Verjetno v njihove sredice res ne more poseči ...

Meni se zdi spogledovanje koristno, moj duh je boljši. Jaz teh sfer ne vidim čisto same zase, čutim neke preseke. Za matematiko pa fiziko na primer pravijo, da sta filozofiji, zapisani v matematičnem jeziku.

19/9/06 21:23  
Blogger Aljoša:

Hm, sploh nisem poskušal biti neprizanesljiv. Recimo, najbrž bi se tudi ti, če bi prisostvoval programu kozmologije, ki ga imamo na našem faksu, zmrdoval: ker gre za poenostavljeno, na par udarnih stavkov zvedeno fiziko! Daleč od tega, da bi bila to krivda prfoksa ali nedojemljivosti študentov, temveč preprosto izhaja iz časovne omejenosti, ki preprečuje profesorju, da bi razgrnil fiziko v njenih pravih problemih. V enoletnem kurzu po mojem mnenju ne moreš odnesti ničesar niti od fizike niti od filozofije; če pa Jančar misli nasprotno, pa po mojem pač ne spoštuje dovolj filozofije...
Gre preprosto za to, da prava znanost (tako kot prava filozofija) ne more biti nek preprost expanding horizons ali zviševanja stopnje zavesti.
Znanost in filozofija nista sredstvo, s katerima se izboljša ali poplemenitiš, temveč nekaj, kar te zagrabi in potegne vase. Isto mislim tudi za literaturo: če bereš literaturo zato, da si širiš besedni zaklad ali povišal kulturno stopnjo, smatraš literaturo za sredstvo...

19/9/06 23:55  
Blogger Bo:

Aljoša, sem že bolj na tvoji strani. Vrednotenje sveta, se strinjam, je v grobem v dveh kulturah. Vseeno si sam z literatura ne širim le besedni zaklad. Gre še za to kulturno stopnjo, temu pravim plemenitenje duha. Res prebranega ne morem razumeti kot nek čistokrvni humanist. Ko pa prebrano izkusim, ko skušnja zažari s spominom, sem obogaten in na višjem nivoju.
Skratka, razne ekonomisti in naravoslovni znanstveniki po moje (tudi s kratkimi) tečaji humanistike ravnajo bolje kot brez njih. En značilen primer je zdravnik Vinko Dolenc - priznan nevrokirug, o katerem smo te dni lahko brali v časopisih -, ki je tako velik tudi zaradi svoje humanosti, ki je ni mogel osvojiti zgolj z napornim študijem nevrokirurgije.

Razumem te, daš mi misliti, vseeno se mi zdi tvoje mnenje preveč ekstremno. Naredil sem načrt, da preberem knjigo C.P. Snow: The Two Cultures.
Trdenga mosta, po katerem bi človek brez problemov hodil iz ene v drugo sfero, po moje niti ni niti ni mogoče zgraditi. Verjamem pa v kakšno manj trdno povezavo, telegrafski kabel, vsaj goloba-pismonošo, da človek ne koristi le domače grede.
No, morebiti nadaljujemo razpravo ob mojem zapisu o omenjeni knjigi.

20/9/06 11:56  

Objavite komentar

<< Nazaj na 1. stran