Michael Wallis: The Art of Cars

Jonas Ž. zija iz leve slike ob Marku C. na letošnjem oglaševalskem festivalu, kjer sta govorila o spletnih novotarijah, na primer blogu. Jonas je bister poba - no, zdaj je že velik fant in očka -, poznam ga še od takrat, ko se je s svojim starim golfom - enko - pripeljal k mojemu najstarejšemu bratu; mislim, da sta švercala sol ... računalniško opremo iz Italije, nisem gotov. Zagotovo pa vem, da je Jonas bister, že samo zato ker je lastnik PIXR papirjev - delnic podjetja Pixar. To je pametna naložba, to je matematično podkrepljeno.

Pixar je sopomenka za: uspeh, odličnost, čustveni izliv. Podobno kot so: Apple, Google, Wolfram Research in še kaj.

Tam na Jonasovi strani se je pod njegovim zapisom Cars 21.3.2006 raztrenala dolga nit 114 komentarjev, od katerih naj sem skopiram štiri pomenljive in enako oštevilčene. - Jonas v Pixarjevih risankah vidi presežke, ki jim drugi animatorski studiji ne sežejo do kolen. Pero pa meni, da bi takšne risanke lahko delali kjerkoli, če bi le imeli na voljo dovolj sredstev. (To je megleno mnenje; seveda bi vsi uspeli, če bi lahko še enkrat začeli.)

18. Pero, - 22.3.06 | 12:12
Malo olja na ogenj. Tako risanko v praktično isti kvaliteti lahko naredimo tudi doma. Sicer bi jo delali dlje časa vendar bi jo. Zdej pa le pljuvajte in pametujte.;-)

19. Jonas, - 22.3.06 | 12:21
$#&?*!
Fak, ravno sem nesel kavo k ustom, ko sem prebral Perotovo misel in mi je skoraj gobec eksplodiral, ko sem prhnil kavo skozi nos. Srajca je uničena, tipkovnica je vsa od kave, monitor še deluje, hvalabogu. Peesda, kakšen mess.
Pero, ti kar.

27. Pero, - 22.3.06 | 13:14
Razlika je samo v render enginu Jonas. Pixar uporablja RenderMan-a Blue Sky pa so vse skupaj spacali z Mental ray-om. Glede animacije same pa res ne vidim neke hudo bistvene razlike.

28. Jonas, - 22.3.06 | 13:20
Zgodba, design, dialog, humor, satira, kamera, montaža, avtentičnost, parodija, research, kostumografija, scenarij, scenografija, osvetlitev, estetika, ritem, animacija, igralci, glasba, zvokovna obdelava, posebni učinki, režija, itd., itd., vse to so elementi dobrega filma.
Ti bi se pa pogovarjal o renderiranju?

Pero se očitno spozna na upodabljanje - angl. rendering -, ki je le majhen del računalniške animacije. Dovoli si kar preveč splošno mnenje. Pri tem raje verjamemo Jonasu, poklicnemu igralcu in poznavalcu medijske produkcije.

Sam na Pixar gledam iz svoje poze. Imam izkušnje z računalniško grafiko, obenem sem velik oboževalec naslednjih kultur: Pixarja, Disneya, Appla, fizike, matematike in računalništva. (Z manjšo napako: sem brez svojega Apple računalnika, ha ha.) Ta pogled je podobno kot Perov precej ožji od Jonasovega, vendar se obenem - kot fizik - počutim dovolj dojemljivega, da presodim na splošno. Tako se je zdelo tudi Samo Ruglju, da je v svojem filmskem časopisu objavil moj komentar k Pixarjevi novi risanki Avtomobili, ki v Kolosej prihrumijo 24. avgusta. Zapis Pri Pixarju so veseli in pametni najdemo v novi Premieri, v ePremieri, najbolje pa se mi zdi, da ga objavim kar tule in popravim eno slovnično napako.


Pri Pixarju so veseli in pametni

Lahko so veseli, Avtomobile so parkirali v vrsto sedmih hitov. Uspeh radi pripišejo Johnu Ratzenbergerju, Cliffu iz TV-serije Na zdravje!, "njihovemu talismanu za srečo", ki je posodil glas v vseh filmih; tokrat je zanesljivi tovornjak Maks. Več soli je v tem, kar Ratzenberg méni o njih: "Tako zagreti so, da se prav hočeš igrati z njimi v njihovem peskovniku." Zidajo dobre gradove, najraje v havajskih srajčkah. Vedno so jih. Že dvajset let je, kar premikajo mejo upodabljanja domišljije v vrsti računalniških slik, in odkar sta se srečala Ed Carmull in John Lasseter, pionir računalniške grafike in vajenec pionirja animacije. Ta naveza je lepila nase sposobne ljudi v inženirsko-umetniško tvorbo.

Od prvega hita dalje so le bolj zagreti. Počivanja na lovorikah ne poznajo. Njihov prvi dolg animirani film ni bil brez razloga o igračah – te so bile le malo nad nivojem zahtevnosti, ki so ji bili kos pred desetimi leti. Od takrat se podajajo v vse bolj zahtevne svetove. Zdaj imajo tisočkrat zmogljivejše računalnike, a ustrezno večje apetit in izzive, ki jih potešijo s temeljitimi raziskovanjem in izkušnjami. V svojem poslanstvu izpilijo do pristnosti tudi drobne ideje in jim vdahnejo dušo. Skupaj z najboljšimi tehnološkimi inštituti (MIT, NYIT) premikajo fronto znanja v računalniški grafiki, da zamisli uresničijo z novim znanjem. Z dosti matematike, fizike in znanstvenega računanja poskrbijo za fine podrobnosti, v katerih lahko gledalec pozabi, da je film animiran. Pa je razlog le dodelana grafika? Ne, Pixar dodela vse. Sliko in zvok se najprej začuti. (Glasovi so pomankljivost tuje sinhronizacije, če je seveda nimamo za domač dosežek.) Nič ni odveč in nič premalo. Zato je vsak njihov film presežek.



Avtomobili so njihov najbolj zahteven projekt; sestavljali so jih pet let. Slike zgoraj v grobem ponazarjajo potek dela. Scenarij so preoblikovali v snemalno knjigo. Z modeliranjem so jo prenesli v digitalni svet. Pomagali so si z maketami, najboljši umetniki pa znajo like upodobiti naravnost v računalnik. Prva končna upodobitev je bila animacijska s pravim okoljem, osnovnimi barvami, zadosti luči in brez senc. Slika končne upodobitve predstavlja 1/24 sekunde filma. V ločljivosti 2048 krat 1080 pik se je v povprečju izrisovala 17 ur, vseh 2000 prizorov ali 116 minut filma pa v navezi 3000 PC-jev z Linuxom slaba dva mesca.

Pri Pixarju naredijo vse, da pritegnejo mlade in stare. V prvem filmu so spretno predstavili digitalno tehniko, v drugega pa vtkali nauk o novotarjenju: Več prostega časa? Osvetlimo bolje zgodbo. Prilika zadnjega filma – da je smisel življenja pot in ne njen cilj – je podobno poklon njim samim, kar je domišljavo, a tudi vzpodbudno. Njihov novi lastnik, nekdaj najboljši Disney, je namreč s Pixarjem kupil ogromne zmožnosti.

* * *

Kam paše v ta zapis naslovna knjiga, The Art of Cars? Poleg tega - da je knjiga prav lepo upovedana, zanimiva in izpiljena, kot so lepi, zanimivi ter izpiljeni Pixarjevi izdelki -, je krepitev trditve, da Pixar temeljito preštudira stvarnost, preden jo animira. Spoznamo, da je raziskovanje ključ njihovega uspeha. Resda Pixar zaposljuje nadarjene in ustvarjalne ljudi - "vedno zaposli bolj pametne ljudi od sebe" -, vendar raziskovanje odkoplje dejstva, dejstva navdihnejo ideje, ideje pa omislijo in olepšajo zgodbo. Raziskovanje spočne ustvarjalnost.
Pri tem Pixar najame najboljše učitelje, same aristotele. Glavni avtor knjige, Michael Wallis, je bržkone največji poznavalec Ceste 66, tega mega kolovoza od ene do druge strani Amerike, po kateri se vozijo Avtomobili, in po kateri je tekel tudi Forrest Gump. (Marcel Štefančič Jr. je verjetno slovenski dvojnik Wallisa. Jutri je v galeriji Photon v Ljubljani še odprta tocestna fotografska razstava Boruta Kranjca ob izidu skupne knjige s Štefančičom. - Vira: Mladina.si, Photon.si.)

Sam sem totalno zatreskan v te Pixarjeve crtiče. Zato me listanje po knjigi o njihovi poti od ideje do izvajanja razburi in navdahne s podobnim vznemirjenjem, kot bi mi ga porodilo pregledovanje raznih osnovnošolskih spričeval, diplom in zapiskov punce, ki jo imam rad in ves čas mislim nanjo.



Poleg celovečernic Pixar rad postreže s kakšno nekajminutnico. Tako so pred Avtomobile prilepili One Man Band, za nekaj dobrih starejših pa se splača pogledati v ta imenik. - Meni od najbolj do najmanj ljube so: Mike's New Car, Jack-Jack Attack, For the Birds, Geri's Game ter Boundin'. (V imeniku pa je najti tudi nenadkriljivo veverico Scrat iz Ice Age v bonus epizodi.)