Douglas Adams: Štoparski vodnik po Galaksiji (IV)

V prejšnem zapisu smo se razpisali o Alojzu Kodretu, prevajalcu tega knjižnega fenomena. Bralci njegov prevod radi pohvalijo. Važni poznavalci, kot je Samo Rugelj, radi pridajo, da gre za eruditski prevod. Vsekakor nas je vreden. Jezik se zdi sprva malo nenavaden - kot da bi bila pa knjiga nekaj navadnega -, a kirurško natančen, obenem ohrani besedne igre - če odmislimo grešno prevedeno pesmco o teleportiranju - in duhovitosti, da ga bralec hitro vzljubi. Ta knjiga ga dejansko sladostrastno zadovolji.

Nazadnje smo nerodno pozabili na mini intervju s Kodretom v Vikend Magazinu 24. junija 2005. Popravimo napako. Gre namreč za izčrpno in živahno čtivo.




Poglavjem A., B. in C. prejšnega zapisa pripnimo dodatek.


Dodatek: Mojster za mafijo, uradno

- Zapis v zborniku Kdo je kdo za Slovence (uredil Ivan Kreft, 1993) je sila skop:
KODRE, Alojz (Beljak, 22.2.1944); fizik, univ. prof., FNT Lj.; atomska fizika.

- Slovenski kdo je kdo Drago Bajta (Nova Revija, 1999) je bolj radodaren:
Kodre, Alojz, 22.2.1944 v Beljaku / Villachu (Avs.), fizik, prevajalec. Dr. znan. Prof. za matematično fiziko, modelsko analizo - no, to je pa res zahteven predmet!, nekajkrat bolj od mafije; opomnil Bo - na FMF v Lj. 81 -, sod. IJS. Ukvarja se z atomsko fiziko notranjih lupin, spektroskopijo nizkih energij, raziskuje atomske pojave pri ekscitaciji s sinhronsko svetlobo. Prevaja ang.-am. znanstveno fantastiko, mdr. dela Srečno planet 70, Hoyla (Peti planet, 72), Romanje na Zemljo 72, Heinleina (Vrata v poletje, 76), Bradburyja (Marsovske kronike, 80), Adamsa (Štoparski vodnik po galaksiji I-IV,, 88-89, 96). Publ. Mathematik in Physik und Technik 93 (z I. Kuščerjem), Matematika v fiziki in tehniki 93. SBK - Sklad Borisa Kidriča; opomnil Bo - 73 (s sod.).

- Bolje je prebrati njegov življenjepis na spletnih durih Fizike. Napisal ga je sam.

Za resničen konec spomnimo še na v-fizikalnih-krogih legendarno okroglo mizo Prihodnost fizike? v organizaciji Kvarkadabre iz oktobra 1999, kjer je Kodre odgovoril na prvo vprašanje o pomenu življenja, vesolja in sploh vsega; pa ne na kratko z "42".

Kodre: "Torej, bomo dobili teorijo vsega? Seveda jo bomo, mislim, kot smo jo že nekajkrat. In še velikokrat jo bomo. Vsaka od pomembnih revolucij v fiziki in gotovo najbrž tudi še v kakšnih drugih znanostih, je v resnici za tisti trenutek napravila vtis: Zdaj pa vse vemo! Mislim, vemo vsaj vse tisto, kar nas je do zdaj žulilo, kar je vredno vedeti. Poglejte ..."