France Cokan: Eno življenje je premalo (III)
- France Cokan je velik mož: je razumnik, profesionalno priznan zdravnik internist in nutricist ter ljubiteljsko velik jezikoslovec, bralec in pisatelj; je telovadec, bržkone največji slovenski športni veteran vseh časov, že večrat je v svoji starostni skupini amaterjev zmagal na svetovnem prvenstvu v ultratriatlonu, havajskem ironmanu; je samski in brez potomcev že vseh svojih 75 let, kar mu sam štejem v edini minus, a zato velik; in je predvsem dober človek: topel in iskren. Če boš šla poslušat njegovo predavanje v Ljubljani v Knjižnici Bežigrad 8.6.2006 ob 19h (- vidi povabilo), ti bo poleg številnih resnic o urjenju telesa in učinku prehrane na zmožnosti telesa gotovo odgovoril na vprašanje, zakaj se ni nikoli ženil ali zaplodil kakšnega otroka. Meni je povedal, vendar ne bom zdaj o tem, zdaj bom povedal nekaj o: havajskem ironmanu.
O Francetu Cokanu sem poprej pisal dvakrat:
- 1.6.2006 o njem in njegovi knjigi Eno življenje je premalo (2000) in
- 2.6.2006 o srečanju z njim.
Spomnim se pogovora na teveju izpred nekaj let, kjer je Sandi Čolnik vprašal, kaj bi se mu (Čolniku) zgodilo, ako bi hotel na vsak način končati ironmana. - Umrli bi, je rekel Cokan.
K 3-atlonu vije krasna, a dolga pot premišljenega ukvarjanja s telesom. K 3-atlonu torej s hojo otroških korakov: osvojiti je treba vzdržjivost in tehniko v treh aerobnih športih: teku, plavanju in kolesarjenju. Vrstni red ni važen. Potrebno pa je znati povezati panoge med sabo.
Cokan pravi (sam je živi dokaz), da lahko človek tu pa tam s premišljeno, intenzivno (zahtevno) in sploh ne tako ekstenzivno (dolgotrajno) telovadbo krona s kakšnim 3-atlonom. In zakaj ne bi rahlo bolj intenzivne in ekstenzivne vadbe kronali s havajskim ironmanom? Jaz ne vem, zakaj ne bi.
Leva slika kaže: prvo preizkušnjo 3.9 km dolgega plavanja na odprtem morju iz zaliva Kailua. Sledi 180 km kolesarjenja (tisti na sliki ima bolečine v hrbtu, ne? - Ne, ampak je lačen pa sega za hrano v žep v majici na hrbtu) in naposled še klasičnih 42 km tekaškega maratona. Skupaj neprekinjena 226-kilometrska tekma. Juhuhu. Sanjati takšne sanje ni škodljivo.
Glavno pa naj vendarle ostane zdravje, dobro počutje ...
Iz Cokanove knjige sem zbral nekaj podatkov o havajskem ironmanu in jih tematsko razvrstil.
Kronološko
1. Tekma se začne dva dneva prej, v četrtek popoldan na večerji-testeninki, angl. "carbon loading party", kjer se tekmovalci nabašejo z raznimi ogljikovimi hidrati.
2. V petek oddajo kolesa, še kaj pojejo in večinoma poležavajo. Ogledajo si 3-atlonski sejem.
3. Zvečer si nekateri privoščijo brivski obred: obrijejo si vse, kar se vidi in ne vidi. Torej tudi hrbet, če je treba. V morju želijo plavati kot jegulje.
4. V soboto pred svitom se odpravijo proti štrartu na obalo. Namestijo se, soglasno odštevajo zadnje sekunde, potem zagrmi top, ki mu sledi zadnji udobni vdih v naslednji uri.
5. Plavarija 3.9 km v razburkanem morju daje med 1500 udeleženci tudi občutke utesnjenosti.
6. Ko pridejo iz vode, dobijo: hrano, pijačo, kolo in opremo. Prostovoljci jih mažejo s kremo za sonce.
7. Nalednjih 160 km po cesti Queen Kaahumanu Highway ne vidijo drugih kot sebe in prostovoljce.
8. Kolesa začnejo ustavljati, obenem se preobuvajo.
9. Tekače v cilju uvrščajo do polnoči.
10. Sledi masaža, vroča juha.
11. Naslednji dan se počutijo dobro, brez posebnih bolečin (so dodobra natrenirani), nekaj jih že teče in kolesari. Udeležijo se večernega banketa.
12. Še naslednji dan odhod domov, zaradi vseh ljudi in opreme urejen kaos na letališču.
13. Evforija popušča. Življenje lahko postane sivo. Zdravilo za to: lahkoten trening. Pametnih strast ne zapusti.
Antropološko
- Ironmanci izgubijo in nadomestijo 15-20 l vode na tekmo. Treniran atlet lahko absorbira okrog 2 l vode / h. (Podatek v medicinskem učbeniku je sicer: 1.2 - ampak Cokan ne piše učbenikov, on jih živi.)
- Kdor dobro pozna učinek hrane na svoje telo, zaužije na kolesu: 60 g sladkorja / h (1 g / min; oziroma do 2 g, kar je najboljši izkoristek); 690 mg Na ali okrog 1.7 g soli / h; druge elektrolite (K, Mg, Ca) zanemari; med tekom pije le vodo, sol in sladkor pa zaužije v energijskih rezinah, angl. PR-bars.
V številkah
- poteka od leta 1978 naprej,
- štartnina takrat: $5 ... danes: $400,
- tekovalcev takrat: 15 ... danes: 1500 (izmed 70.000 na raznih kvalifikacijskih ironmanih),
- hrana na tekmi takrat: banane, sendviči, piškoti, pijača ... danes: Gatorade, koncentrirani ogljikovi hidrati, energijske rezine,
- kolo takrat: Schwinn z 10 prestavami, teže 10 kg in več ter cene $150 ... danes: 3-kolo z 20 in več prestavami, aerodinamične oblike in z drugimi priboljški, teže 9 kg in manj ter cene $3000 in več,
- oblačila takrat: Speedo kopalke, kratke hlače in bombažna mikica ... danes: 3-obleka Speedo,
- vadba takrat: kolikor in kdarkoli je mogoče ... danes: osebni in spletni trener, knjige in revije,
- nagrada takrat: je ni bilo ... danes: $100.000 za zmagovalca v moški in ženski konkurenci,
- najstarejši uspešni ironmanec: Jim Ward (82),
- starostne skupine na 5 let,
- 70% ironmancev ima univerzitetno diplomo,
- ultratriatlon: 3.9 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka, skupaj 226 km,
- precej dober čas: 12h, profesionalci: pod 9h.
O Francetu Cokanu sem poprej pisal dvakrat:
- 1.6.2006 o njem in njegovi knjigi Eno življenje je premalo (2000) in
- 2.6.2006 o srečanju z njim.
Spomnim se pogovora na teveju izpred nekaj let, kjer je Sandi Čolnik vprašal, kaj bi se mu (Čolniku) zgodilo, ako bi hotel na vsak način končati ironmana. - Umrli bi, je rekel Cokan.
K 3-atlonu vije krasna, a dolga pot premišljenega ukvarjanja s telesom. K 3-atlonu torej s hojo otroških korakov: osvojiti je treba vzdržjivost in tehniko v treh aerobnih športih: teku, plavanju in kolesarjenju. Vrstni red ni važen. Potrebno pa je znati povezati panoge med sabo.Cokan pravi (sam je živi dokaz), da lahko človek tu pa tam s premišljeno, intenzivno (zahtevno) in sploh ne tako ekstenzivno (dolgotrajno) telovadbo krona s kakšnim 3-atlonom. In zakaj ne bi rahlo bolj intenzivne in ekstenzivne vadbe kronali s havajskim ironmanom? Jaz ne vem, zakaj ne bi.
Leva slika kaže: prvo preizkušnjo 3.9 km dolgega plavanja na odprtem morju iz zaliva Kailua. Sledi 180 km kolesarjenja (tisti na sliki ima bolečine v hrbtu, ne? - Ne, ampak je lačen pa sega za hrano v žep v majici na hrbtu) in naposled še klasičnih 42 km tekaškega maratona. Skupaj neprekinjena 226-kilometrska tekma. Juhuhu. Sanjati takšne sanje ni škodljivo.
Glavno pa naj vendarle ostane zdravje, dobro počutje ...
Iz Cokanove knjige sem zbral nekaj podatkov o havajskem ironmanu in jih tematsko razvrstil.
Kronološko
1. Tekma se začne dva dneva prej, v četrtek popoldan na večerji-testeninki, angl. "carbon loading party", kjer se tekmovalci nabašejo z raznimi ogljikovimi hidrati.
2. V petek oddajo kolesa, še kaj pojejo in večinoma poležavajo. Ogledajo si 3-atlonski sejem.
3. Zvečer si nekateri privoščijo brivski obred: obrijejo si vse, kar se vidi in ne vidi. Torej tudi hrbet, če je treba. V morju želijo plavati kot jegulje.
4. V soboto pred svitom se odpravijo proti štrartu na obalo. Namestijo se, soglasno odštevajo zadnje sekunde, potem zagrmi top, ki mu sledi zadnji udobni vdih v naslednji uri.
5. Plavarija 3.9 km v razburkanem morju daje med 1500 udeleženci tudi občutke utesnjenosti.
6. Ko pridejo iz vode, dobijo: hrano, pijačo, kolo in opremo. Prostovoljci jih mažejo s kremo za sonce.
7. Nalednjih 160 km po cesti Queen Kaahumanu Highway ne vidijo drugih kot sebe in prostovoljce.
8. Kolesa začnejo ustavljati, obenem se preobuvajo.
9. Tekače v cilju uvrščajo do polnoči.
10. Sledi masaža, vroča juha.
11. Naslednji dan se počutijo dobro, brez posebnih bolečin (so dodobra natrenirani), nekaj jih že teče in kolesari. Udeležijo se večernega banketa.
12. Še naslednji dan odhod domov, zaradi vseh ljudi in opreme urejen kaos na letališču.
13. Evforija popušča. Življenje lahko postane sivo. Zdravilo za to: lahkoten trening. Pametnih strast ne zapusti.
Antropološko
- Ironmanci izgubijo in nadomestijo 15-20 l vode na tekmo. Treniran atlet lahko absorbira okrog 2 l vode / h. (Podatek v medicinskem učbeniku je sicer: 1.2 - ampak Cokan ne piše učbenikov, on jih živi.)
- Kdor dobro pozna učinek hrane na svoje telo, zaužije na kolesu: 60 g sladkorja / h (1 g / min; oziroma do 2 g, kar je najboljši izkoristek); 690 mg Na ali okrog 1.7 g soli / h; druge elektrolite (K, Mg, Ca) zanemari; med tekom pije le vodo, sol in sladkor pa zaužije v energijskih rezinah, angl. PR-bars.
V številkah
- poteka od leta 1978 naprej,
- štartnina takrat: $5 ... danes: $400,
- tekovalcev takrat: 15 ... danes: 1500 (izmed 70.000 na raznih kvalifikacijskih ironmanih),
- hrana na tekmi takrat: banane, sendviči, piškoti, pijača ... danes: Gatorade, koncentrirani ogljikovi hidrati, energijske rezine,
- kolo takrat: Schwinn z 10 prestavami, teže 10 kg in več ter cene $150 ... danes: 3-kolo z 20 in več prestavami, aerodinamične oblike in z drugimi priboljški, teže 9 kg in manj ter cene $3000 in več,
- oblačila takrat: Speedo kopalke, kratke hlače in bombažna mikica ... danes: 3-obleka Speedo,
- vadba takrat: kolikor in kdarkoli je mogoče ... danes: osebni in spletni trener, knjige in revije,
- nagrada takrat: je ni bilo ... danes: $100.000 za zmagovalca v moški in ženski konkurenci,
- najstarejši uspešni ironmanec: Jim Ward (82),
- starostne skupine na 5 let,
- 70% ironmancev ima univerzitetno diplomo,
- ultratriatlon: 3.9 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka, skupaj 226 km,
- precej dober čas: 12h, profesionalci: pod 9h.
4.6.06 |
Komentarji: 3
Na tem mestu se porodi dobro vprašanje, ali so 3-atlonci nori?
Odvisno za koga. Odločitev za popestritev življenja s 3-atlonom je mnogim težko razumljiva, saj gre za nekaj več kot le: kopalke, kolo in superge. Skupno predsodkom je ponavadi to, da jih imajo ljudje, ki 3-atlona ne poznajo.
Zato prisluhniva trem 3-atloncem, trem ljudem, ki 3-atlon dobro poznajo.
France Cokan o racionalnosti: Eden od dejavnikov sreče je zame 3-atlon. Prikazal se je kot nenadna rešitev problema, kako racionalno izbrati telesno vadbo in slog življenja, ki bi mi naklonil zdravo telo, užitek v obvladovanju novih spretnosti in veselje nad rastočo estetiko in hitrostjo gibanja.
Mojca Mojovič o tej t.i. norosti: Veliko ljudi vidi v 3-atlonu le nadčlovške napore. Sprašujejo me, ali uživam v trpljenju, ali imam osebne težave, da si uničujem telo, zdravje. Bedarije! Tako zdrava nisem bila nikoli prej. Ker največkrat treniram sama, imam mir in čas za razmišljanje. Takrat, ko sem telesno najbolj izčrpana, najlaže najdem stik s sabo.
Utrinek Nade Rotovnik Kozjek s Havajev: Na štartu, najmirnejši so starejši. Predvsem oni izžarevajo moč in spokojnost. Oni v resnici vedo, zakaj so tu. Da se preizkusijo v boju z naravo. Havajski ironman sicer je tekma, a le redki tekmujejo za uvrstitev. Za večino je to preizkušnja fizične in psihične vzdržljivosti. Okoli mene stojijo ljudje, ki sodijo med najbolj vzdržljive Zemljane. Pred ciljem, ne vem, od kod se je vzela ta moč v nogah, proti cilju me kar nese. Kar nenadoma priteče Ana Karin, napovedovalec vpije moje ime in na semaforju je čas 13 ur in 15 minut. Skozi cilj sem prišla kot 1199.
Pozdravljen Bo!
Koliko ur pa misliš, da je potrebo spati na dan? Koliko jih i, glede na to, da meniš, da je prekomerno spanje le izguba časa?
Hvala in LP
Živjo anonimka ali anonimnež, čeprav ti to ni treba biti,
Zase si želim le ure, kot jih je dovolj, da se naspim, kar je več, ne rabim, pravzaprav nočem, temu se upiram, postanem nejevoljen, raje bedim. Kdaj je dovolj 8h, kdaj 7h, kdaj 6h, kdaj 5h, različno od prejšnih dni. Tudi s temi urami imam kdaj probleme, moram reči, da mi drugi kdaj ne dajo spati ali pa si sam ne dam, demoni ...
Za druge zares ne morem reči, ker rad vidim, da, kar zadeva spanje, vsak posluša svoje telo.
Kako pa gledaš na spanje in na prekomerno spanje ti?
Objavite komentar
<< Nazaj na 1. stran