Douglas Adams: Štoparski vodnik po Galaksiji
- K zapisu me je spodbudila (silovita domoljubna) pesem Ubranil bom hišo svojega očeta Gabriela Arestija (1963), ki jo je Luka Lisjak raztolmačil na svojem blogu 11.2.2006.
Štoparski vodnik po Galaksiji Douglasa Adamsa (The Hitchhiker's Guide to the Galaxy) je ena mojih najljubših knjig. O njej sem resda napisal nekaj že pred časom (- 24.12.2005), v angleščini, a tisti zapis je jako zmeden. It doesn't do justice! So pa tam povezave na vseh pet (5) knjig. - "Čakaj malo, 5?" Tako je, gre za trilogijo, napisano v štirih knjigah, ki so jo na koncu izdali v petih.
Naj popravim krivico in napišem več.
Po moje je to ena najboljših zadev, natiskanih na papir. Vendar ne sozvanja z vsakim. Ugotovil sem, da se dá z njo kar natančno ugotoviti, kdo je po duši naravoslovec in kdo družboslovec. Kot da bi se ljudje na njej razklali: prvi jo brez izjeme marajo, druge enako močno odbija. Mene jako privlači. Zgleda, da je družboslovni del v meni majhen. A ne te hipoteze vzeti za sveto. Ovrzi jo, poskusi knjigo sama, čisto morda ti bo všeč.
Napisati en celosten zapis o tej knjižni bravuri je misija: nemogoče. Ker tu je najprej: Douglas Adams (z ogromnim egom); nato osebni pogovori z eruditskim prevajalcem Alojzom Kodretom (tudi mojim mentorjem na Fiziki); sploh sama kultura (vsakdo naj ve za svojo brisačo!), ki je nastala okrog: prvotne radijske serije, knjig, filmov za teve in kino pa še pa še res ogromno veliko.
Tako bom štoparsko nit vlekel čez več oštevičenih zapisov.
Prvo beseda ali dve o dveh pesmcah o teleportih. Spodaj sta obe: v prvem belem pravokotniku brez okvirja levo prva v originalu v angleščini, v desnem oranžnem Kodretov prevod. V drugi vrstici enako, le zamenjanih barv, levo original, desno prevod. V tretji vrstici je v zelenem pravokotniku desno samo moj prevod druge pesmi.
Čemu sem šel prevajat še enkrat drugo pesem; kaj je vzrok moji dilemi? Ali bi znala ugotoviti, zakaj sem želel prevod izboljšati?
Dam nagrado, 1300 SIT, prvi (ali prvemu), ki napiše prav v komentar, nakažem prek Klika. (- Čeprav imam z nagradami tu slabe izkušnje: Pred časom sem objavil precej enostavno uganko pri zapisu o Da Vincijevi šifri /- 9.5.2006/, obljubil 1100 SIT, povišal na 2200 SIT, pa ni denarja še nihče zahteval. Naj bom vesel, potrt, saj ne vem. Oziroma, vem: upam, da bo to kdo pogruntal. Seveda lahko tudi ono.)
Uvod v pesem v (originalni) knjigi gre takole.
Many people had thought exactly this before Arthur Dent and had even gone to the lengths of writing songs about it. Here is one that used regularly to be chanted by huge crowds outside the Sirius Cybernetics Corporation Teleport Systems factory on Happi-Werld III:
Štoparski vodnik po Galaksiji Douglasa Adamsa (The Hitchhiker's Guide to the Galaxy) je ena mojih najljubših knjig. O njej sem resda napisal nekaj že pred časom (- 24.12.2005), v angleščini, a tisti zapis je jako zmeden. It doesn't do justice! So pa tam povezave na vseh pet (5) knjig. - "Čakaj malo, 5?" Tako je, gre za trilogijo, napisano v štirih knjigah, ki so jo na koncu izdali v petih.
Naj popravim krivico in napišem več.
Po moje je to ena najboljših zadev, natiskanih na papir. Vendar ne sozvanja z vsakim. Ugotovil sem, da se dá z njo kar natančno ugotoviti, kdo je po duši naravoslovec in kdo družboslovec. Kot da bi se ljudje na njej razklali: prvi jo brez izjeme marajo, druge enako močno odbija. Mene jako privlači. Zgleda, da je družboslovni del v meni majhen. A ne te hipoteze vzeti za sveto. Ovrzi jo, poskusi knjigo sama, čisto morda ti bo všeč.
Napisati en celosten zapis o tej knjižni bravuri je misija: nemogoče. Ker tu je najprej: Douglas Adams (z ogromnim egom); nato osebni pogovori z eruditskim prevajalcem Alojzom Kodretom (tudi mojim mentorjem na Fiziki); sploh sama kultura (vsakdo naj ve za svojo brisačo!), ki je nastala okrog: prvotne radijske serije, knjig, filmov za teve in kino pa še pa še res ogromno veliko.
Tako bom štoparsko nit vlekel čez več oštevičenih zapisov.
Prvo beseda ali dve o dveh pesmcah o teleportih. Spodaj sta obe: v prvem belem pravokotniku brez okvirja levo prva v originalu v angleščini, v desnem oranžnem Kodretov prevod. V drugi vrstici enako, le zamenjanih barv, levo original, desno prevod. V tretji vrstici je v zelenem pravokotniku desno samo moj prevod druge pesmi.
Čemu sem šel prevajat še enkrat drugo pesem; kaj je vzrok moji dilemi? Ali bi znala ugotoviti, zakaj sem želel prevod izboljšati?
Dam nagrado, 1300 SIT, prvi (ali prvemu), ki napiše prav v komentar, nakažem prek Klika. (- Čeprav imam z nagradami tu slabe izkušnje: Pred časom sem objavil precej enostavno uganko pri zapisu o Da Vincijevi šifri /- 9.5.2006/, obljubil 1100 SIT, povišal na 2200 SIT, pa ni denarja še nihče zahteval. Naj bom vesel, potrt, saj ne vem. Oziroma, vem: upam, da bo to kdo pogruntal. Seveda lahko tudi ono.)
Uvod v pesem v (originalni) knjigi gre takole.
Many people had thought exactly this before Arthur Dent and had even gone to the lengths of writing songs about it. Here is one that used regularly to be chanted by huge crowds outside the Sirius Cybernetics Corporation Teleport Systems factory on Happi-Werld III:
30.5.06 |
Komentarji: 28
Sicer pa je treba nujno (mimo tekmovanja v raztolmačenju pesmce) kulturo Štoparja umestiti v čas. Njegov kronološki razvoj gre takole:
- BBC radijska igra prvih dveh delov (1978),
- gledališka igra,
- 5 knjig (1979 - 1992),
- teve serija (1981),
- računalniška igrca (1984),
- strip DC Comics (1993 - 1996),
- radijska adaptacija zadnjih treh delov (2004 - 2005)
- film (2005).
(Film stinks, drugo rox.)
Še nekaj, izven tekmovanja:
Pri prvi pesmi o teleportiranju in oni baskovski, omenjeni v prologu, se mi zdita skupna neuklonljivost pa pokončnost. Mislim, da je to prava asociativna povezava.
Douglas Adams je zakon.
Priporočam vsem, da poslušajo radijsko igro ker je odlično narejena in zelo zabavna. Čeprav so zvočni efekti bol slabi moramo upoštevati, da so jo snemali pred skoraj 30-imi leti.
MAtej, samo malo, uganko rešit! ne zdaj delati reklamo za ... samo malo še enkrat, imaš prav, radijska igra je morda še bolja od knjig, ki pa so nekaj najboljšega, natisnjenega na papir.
Je radijska adaptaciji prvih dveh knjig v 12 delih, imenovanih: Fit the First, Fit the Secodn, Third ... Twelfth.
- Original Radio Series - Wikipedia
- Prvi del sem polinkal. ;)
nah ja, zgleda sem 100% družboslovka (in še res sem - in tvoja teorija DRŽI).
Ne vem kaj je, ampak fantom je všeč vsem po vrsti.
Sem hmali znorela, ko sem jo brala. Drugo najbolj mukotrpno branje, takoj za Triptihom Agate Schwarzkobler.
In vendar sem jo (pre)brala - vse 3(5) dele tri(pet)logije. Ker jo se sodelavec TAKO hvalil. Iz poglavja v poglavje sem manj razumela. Sploh pa tisti "Zbogom in hvala za ribe". Wtf?? In sem prilezla na konec. In na koncu nisem razumela poante knjige in dejstva, zakaj sem morala zapraviti mesec za knjigo, ki mi ni prinesla ničesar.
Je že res, kar si pogruntal - ali jo ljubiš ali sovražiš. Jaz je nočem videt nikoli več.
btw, bo - nič nisem huda, ker me ne linkaš :) Moj blog ni bukvarna in res ne bi mel kaj delat na tvojem blogu :) Sem pa vesela, da si se oglasil.
MiamiDreams, zanimivo! Ker ta moment, kako nas ta knjiga razkolje, se mi zdi ena najbolj posebnih zanimivosti v knjižnem svetu.
Mene knjiga osvoji na vsaki strani, domala z vsako povedjo, radijska igra z vsako izreko.
Prosim še druge, še za kakšne vtise, pa morda to hipotezo (glej zgoraj v zapisu) sčasoma nadgradimo v teorijo.
Oglaša se še ena naravoslovka, vneta oboževalka Štoparja. Samo za statistiko :)
Ampak ajdica, jaz bi rad bolj dognal, zakaj in kako Štopar enim sede, drugim ne.
Zato, prosim, malo psihologije.
Moji dragi je Štoparski vodnik všeč, pa je politologinja. Moji bivši še bolj, pa je filozofinja/zgodovinarka. To tvoje hipoteze ravno ne potrjuje.
Edina razlaga za ponoven prevod pesmi, ki mi pride na misel, je, da se Kodretov prevod preveč oddalji od izvirnika. Ampak ta razlaga je nekam preveč banalna, pa tudi ne zdi se mi, da bi se Kodre oddaljil v kaki bistveni točki.
Ono prejšnjo uganko bi pa vsekakor hotel rešiti, ampak nimam Premiere, ker že celo večnost nisem bil v kinu.
Mitja, hvala za komentar.
Pa ti veš, kako se določi naravoslovno napram družboslovni drži? - Da bi to določila le zvrst končane šole? Po moje lahko to zares pove le vsak zase. Je tvoji dragi tudi mar, kako nastane mavrica, zakaj je nebo modro, koliko je do Sonca, koliko bencina gre v tank? - Ji je tega bolj mar od politike? Po moje so to bolj pravi naravoslovni pokazatelji.
P.S.:
- Mojo hipotezo bo seveda treba izboljšati, zdaj je še naivna. Rule of thumb pa vseeno, deluje mnogokrat. (V komentarjih je razmerje 2:2, v moji praksi pa okrog 50:10; 20% napake, ni slabo!)
- Sploh ne rabiš Premiere, sem poskeniral članek. Slabo, OK, a rešitev se da razbrati. (- povezava)
hm če se teorija ne opira na končano šolo, potem bi jaz po tvojih deskripcijah bila naravoslovka (res me dosti bolj zanima mavrica kot politika), in potem tvoja teorija ne drži :))
Odloči se, kaj je kriterij :) končana šola, oz. služba ali zasebni interesi :)
ps: za nagrado pa se ne bom potegovala. tisočak mi je premalo motivacije za ponovno preučevanje štoparja :)
MiamiDrems, najprej imaš prav, treba povedati natančno (zdaj sem zmedel še tebe; najbolje, da naj vsak pove, kako in kaj je z njim, pa se zgradi model na meritvah), ampak glede študiranja Štoparja: saj gre samo za štiri verze, ne vseh pet knjig. :)
Ha, ta teorija pa je bosa!
Štoparski vodnik ljubim in še nisem srečal koga, ki ga ne bi (čeprav je res, da o tem ne ravno sprašujem).
BTW, je kdo gledal film? Kako se vam je zdel?
@ luka: pozdravljen, za tvojo statistiko: JAZ ŠTOPARJA NE PRENESEM :)
Evo, pa poznaš nekoga, ki ga ne ljubi.
Stopar je ZAKON.
Ampak tudi jaz poznam ljudi, ki se niso prebili cez prvih nekaj strani. Ciste druzboslovce.
Vsec mi je tema, pa se oglasam se jaz:)
Stoparja sem prebrala ze kar nekaj casa nazaj (pa definitivno ne bo zadnjic) in moram priznati, da se ne spomnim nobene knjige, ki bi me navdusila bolj. To je bila prva knjiga, ob kateri sem se na glas smejala, ko sem jo brala (in ostali so me cudno gledali:)
Simpaticna se mi zdi predvsem zato, ker vsebuje res odstekane fore, ker je avtor z njo sel v cisto druge dimenzije.
In ja, po dusi (in po smeri studija) sem cista naravoslovka. Zmesani kemik:) Tako da je z moje strani tvoja hipoteza potrjena.
Luka
Čisto bosa moja teza vendarle ni. Vidiš, nekateri ji prikimavajo.
Videl film. (Tisti lani v kinu, ne, tistih serij za teve izpred let pa še ne.) Meni se je zdel neprepričljiv, kot je knjiga nasprotno slastna pa zanimiva, multi-dimenzionalna. Čeprav je vprašanje, predvsem zaradi slednjega, če je lahko filmska adaptacija kaj boljša ... Film ima nekaj dobrih momentov, a na splošno se mi je zdel slab.
Hja, teorija očitno ni bosa, ... kar me zelo čudi, kajti na stvar nisem nikoli tako gledal. Interesantno.
Za svojo bivšo bi si vsekakor upal trditi, da je družboslovka. Sedanja pa kaže tako izrazito družboslovne kot izrazito naravoslovne lastnosti, tako da jo je malo težko uvrstiti.
Štoprarski vodnik predstavlja v mojem življenju celo obdobje... Hoho, kakšno navdušenje je bilo ko sem prvič vzel to mojstrovino v roke... pa še nekaj...
ODGOVOR NA VPRAŠANJE: (sicer se mi zdi precej očiten, če je res to kar trdim ampak poskusiti ni greh)
Kodretov prevod vsebuje vsem znano frazo "nekdo je nekomu ukradel srce" (ki je sicer uredu prevedena iz angleščine) in kaže na to da se je Maggie zaljubila v Rona. Malokdo pa ob tem pomisli, da bi dejansko šlo za pravo krajo ali kot si ti bolje zapisal, da mu DA svojo srce nekdo pa da Sidu nogo. To korekcijo si po mojem skromnem mnenju uvedel, ker je hec v tem, da bi lahko pri skupinskem teleportiranju prišlo, do pomešanja udov, ker bi se prenesene "informacije" pomešale in napačno sestavile ljudi na outputu...
IMHO
LP
-scriptor-
p.s. nad Bojevo šifro sem obupal, ker sem premiero skazil do neprepoznavnosti s svojimi skicami :)
-scriptor-
Vesel sem:
- da ti je Štopar všeč. Si že slišal za prvotno radijsko serijo; si jo že poslušal? V enem prvih komentarjev sem navrgel povezavo do prvega dela, Fit the First. Meni se zdi vsaj tako dobra kot knjiga, če ne še boljša. Čeprav po šolski usmerjenosti si pa družboslovec, kar ne potrjuje moje hipoteze, navržene v zapisu, da se na tej knjigi razkoljejo družboslovne in naravoslovne duše, prve stran od knjige, slednje nasprotno strastno k njen. Pa kaj! Sicer pa ne vem, kakšna je tvoja resnična nrav, mogoče je naravoslovna. :) To veš ti.
- in da si se posvetil obema ugankama.
Nobene nisi prav rešil.
Dobro si povedal o dvojnih pomenih Adamsovih besed. Fant se je znal dobro (hudomušno) poigravati s pomeni. Poleg tega je rad bral o znanosti in znanstveni fantastiki, to je razumel, razumel je fore teleportiranja. Ravno tu nekje, v dvojnih pomenih, je fora, ampak ne čisto tam ... več ne morem povedati, ker bi bila drugače rešitev očitna. Pravim, da se je Kodre uštel in prevedel preveč ... omejeno, preveč na hitro.
Tista uganka iz Premiere je enostavna, ta tu zanimiva. Naj jo že kdo napiše, drugače jo bom moral jaz!! Težko se zadržujem.
Oh ti šment, spet udaril mimo... :) Mislim da boš v končni fazi moral napisati odgovore kar sam, ker očitno v tvoj ugankarski svet ne bo uspelo vdreti nikomur. Pa tudi res je, da sem (po duši in bodoči izobrazbi) družboslovec, res pa ne vem oz. še nisem opazil, da bi glede na usmerjenot prihajalo do "ločitve duhov". Radijske igre še nisem uspel preposlušati... Mogoče nekoč ko me bo popadlo pomankanje izvrstnega humorja.
Bom rekla samo, da sem nad knjigo NAVDUŠENA, odkar sem prebrala uvod prvega dela, ko sem jo prvič našla pri očetu. In tudi nisem vedla, da je nekateri sploh ne marajo...
Po izobrazbi družboslovka, čeprav smo psihologi lahko tudi precej naravoslovno orientirani. No, do konca srednje šole sem se vedno imela za naravoslovko...(ti to kaj pomaga?;D)Zelo zanimiva teorija! Se je pa treba izognit diskriminaciji :)
Glede prevoda - moja razmišljanja so blizu scriptorju. Se mi je zdelo, da si se bal, da je Kodre šel predaleč v prenesenem pomenu in premalo poudaril konkretno mešanje organov. Meni je sicer Kodrejev prevod všeč, je pa res, da ni tako jasen. Tudi "ukrasti glavo" bi se lahko zdelo v prenesenem pomenu (da je nekdo zmešan, ni pri sebi?), medtem ko "nekomu vzeti nogo" ne. Pač ta prehod od prenesenega k konkretnemu je v angleški verziji bolj jasen. Aja, pa Kodrejev prevod se lepše rima.
Še to - navdušujejo me tudi druga Adamsova dela ;)
Lp,
Ka.
Ka
(Ka, dober vzdevek.)
Zares nisem hotel diskriminirati, se res tako zdi? le omenil sem ta moment, ki ga pogosto opazim. Če kdo ... če kaj, potem diskriminira knjiga sama, ne, he he.
Glede prevoda, tvoje opazke dobre, dopadljive, uganke vseeno nisi rešila.
Prav imaš, tudi "ukrasti glavo" se da lepo razumeti na dva načina: punca lahko fantu zmeša glavo, ukrade glavo, tako v teleportu kot sicer. Dati nogo se tudi lahko razume tako dobesedno v teleportiranju kot: dati nogo, dati košarico, adijo, črta, naj se ne vidimo več.
AMPAK razlog, zakaj sem šel prevajat vnovo je drugje, ampak zopet ne čisto drugje, pa vendar ... naj napišem, kje? ampak potem gre nagrada meni ... jaz pa bi jo rad dal drugemu, očitno imam veliko denarja, hm, ne da bi vedel ...
Res, Kodretov prevod se lepše, pravilneje rima. Sam rime nisem našel. Trdim: da je moj prevod boljši po vsebini, Kodretov lepši po obliki.
Adamsa sicer ne poznam celostno, poznam angleški, rahlo originalni potopis Last Chance to See. Ta se mi dopade. O tej knjigi bi rad rekel več, morda v zapisu o avtorju, ja, tam.
Sem malce spet mozgal. Mogoče je rešitev v tem, da si ti prevedel, da da Sid meni nogo in ne pol glave zato ker to pomeni da me je odpustil vendar se porajata dva problema:
-zakaj bi me Sid odpustil?
-ne najdem istopomenskositi fraz v ang. in slo.!
Najbližje ang. fraze, ki pravi "to get someones leg over" ne bom prevajal :)
skriptor
Čakaj, jaz razumem, "da če mi da ena punca nogo," mi da košarico, se pravi mi reče adijo, ciao.
Pa ni fora v finesah prevajanja! Se vsi strinjamo, da je v angleščini in slovenščini dvojen pomen besed razumljen? Fora je drugje ... !! ... Ko bom zvišal nagrado na 20.000 SIT, bom sam rešil uganko, a kdo mi bo izplačal ... :)
joj, ne vem, kje se debata o adamsu nadaljuje :)
Glede uganke, mi res vec ni jasno, kje te žuli - ali gre za to, kdo je komu vzel oz. dobil, al kje je keč22...
Komur je Adams všeč, bi priporočala še Lososa dvoma - v tej knjigi so zbrani njegovi članki, predavanja in osnutki, ki so jih potegnili iz njegovega računalnika po njegovi smrti. Lepo ponazarjajo njegov način razmišljanja, ki je oboževalcem blizu. Drugače so mi všeč še prigode detektiva Dirka Gentleya (predvsem njegov način navigacije ;) in nasploh način lotevanja problemov).
Ka
Pri uganki sem nakazal, kje rešitev tiči, pa je ni še noben ugnal. Ne vem kako to! Rešitev smiselna. Moram povišati nagrado?
Nekako tako ja, kot pravi Ka, Adamsove knjige so tudi sicer polne dobrot, cukrčov bi rekel Alojz Kodre. Meni je bil všeč potopis Last Chance to See, Kodretu pa obe iz serije Meaning of Liff.
Moram priznati, da Kajinih predlogov še nisem poskusil (- "kakšen oboževalec Adamsa pa sem, a ne!?") in obenem reči, da jih nameravam.
Objavite komentar
<< Nazaj na 1. stran